Page 120 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 120
RAZPRAVE, [TUDIJE
Tadej Vidmar
[OLA IN KOMPONENTE
VSE@IVLJENJSKEGA U^ENJA
PRI PRIMO@U TRUBARJU
UVODNA BESEDA
Sodobnost je na področje vzgoje in izobraževanja prinesla nove
smernice in nove zahteve. Prav tako se spreminjajo tudi notranja
razmerja znotraj vzgoje in izobraževanja. Težišče raziskovalne pozor-
nosti se premika od vzgoje do izobraževanja in nazaj. Išče se harmo-
nija oziroma ravnotežje med obema komponentama pedagoškega
procesa. V zadnjem času so opazna prizadevanja za povečevanje
vzgojne funkcije šole. Prav tako je sodobnost vnesla drugačno razu-
mevanje izobraževanja in učenja, ki se ne omejuje zgolj na izobra-
ževanje v mladosti, ampak se širi tudi v čas odraslosti in starosti, tudi
ni več poudarka zgolj na formalnih oblikah in metodah izobra-
ževanja, ampak zmeraj večji pomen dobivajo razne neformalne in
druge oblike in načini izobraževanja ter učenja, še posebej pa se
poudarja pomen priložnostnega učenja.
Predvsem od druge polovice 20. stoletja naprej se zmeraj bolj
uveljavlja koncept vseživljenjskega učenja, to je učenja oziroma izo-
braževanja, ki ne bi potekalo zgolj v mladih letih, ampak v celotnem
življenju posameznika. Posameznik naj bi se sistematično učil in
pridobival znanje tudi po zaključku svojega formalnega izobraže-
vanja, ne glede na stopnjo izobrazbe. Tako naj bi znanja, spretnosti,
sposobnosti pridobival in razvijal tudi kasneje, pravzaprav vse do
konca življenja.
Posamezne komponente vseživljenjskega učenja lahko identifici-
ramo v vseh zgodovinskih obdobjih, eden izmed prvih pedagogov,
pri katerih je že mogoče govoriti o konceptualizaciji vseživljenjskega
118
Tadej Vidmar
[OLA IN KOMPONENTE
VSE@IVLJENJSKEGA U^ENJA
PRI PRIMO@U TRUBARJU
UVODNA BESEDA
Sodobnost je na področje vzgoje in izobraževanja prinesla nove
smernice in nove zahteve. Prav tako se spreminjajo tudi notranja
razmerja znotraj vzgoje in izobraževanja. Težišče raziskovalne pozor-
nosti se premika od vzgoje do izobraževanja in nazaj. Išče se harmo-
nija oziroma ravnotežje med obema komponentama pedagoškega
procesa. V zadnjem času so opazna prizadevanja za povečevanje
vzgojne funkcije šole. Prav tako je sodobnost vnesla drugačno razu-
mevanje izobraževanja in učenja, ki se ne omejuje zgolj na izobra-
ževanje v mladosti, ampak se širi tudi v čas odraslosti in starosti, tudi
ni več poudarka zgolj na formalnih oblikah in metodah izobra-
ževanja, ampak zmeraj večji pomen dobivajo razne neformalne in
druge oblike in načini izobraževanja ter učenja, še posebej pa se
poudarja pomen priložnostnega učenja.
Predvsem od druge polovice 20. stoletja naprej se zmeraj bolj
uveljavlja koncept vseživljenjskega učenja, to je učenja oziroma izo-
braževanja, ki ne bi potekalo zgolj v mladih letih, ampak v celotnem
življenju posameznika. Posameznik naj bi se sistematično učil in
pridobival znanje tudi po zaključku svojega formalnega izobraže-
vanja, ne glede na stopnjo izobrazbe. Tako naj bi znanja, spretnosti,
sposobnosti pridobival in razvijal tudi kasneje, pravzaprav vse do
konca življenja.
Posamezne komponente vseživljenjskega učenja lahko identifici-
ramo v vseh zgodovinskih obdobjih, eden izmed prvih pedagogov,
pri katerih je že mogoče govoriti o konceptualizaciji vseživljenjskega
118
