Page 122 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 122
RAZPRAVE, [TUDIJE
opredelil v treh točkah, poimenuje jih: vsi (omnes), v vsem (omnia), v ce-
loti oziroma scela (omnino) (Komenský 1995, str. 63; Vidmar 2006, str. 51).
Prepričan je, da je treba vse ljudi oblikovati (formare) v dobrih
navadah (ad bonos mores) in humanosti (humanitatem). Komenský v
svoji zasnovi zahteva učenje oziroma izobraževanje vseh ljudi, ne
samo moških ali žensk, to pa lahko omogoči pampaedia (vsesplošna
vzgoja in izobraževanje); vsi ljudje, ne glede na starost (aetas), stan
(status), spol (sexus) ali narodnost (natio), naj bi tako dobili možnost
za učenje oziroma izobraževanje (Comenius 1966, str. 6). Posebej
omenja tudi otroke in odrasle s posebnimi potrebami ter nasprotuje
njihovi diskriminaciji; prepričan je namreč, da mora biti vsakdo, ki
ima človeško naravo (humana natura), v enaki meri deležen tudi vzgoje
in izobraževanja, tistim pa, ki so kakorkoli prikrajšani, bodisi telesno
bodisi duševno, mora biti namenjena še posebna skrb (maior necessitas
externi auxilii) (Comenius 1966, str. 20).
Temeljni pogoj za uspešno učenje so učitelji, učenci in dobre
knjige, pri čemer se je Komenskemu zdelo zelo pomembno, da so
knjige napisane tako, da jih je mogoče na lahek način razlagati in
uporabljati v šoli, pa tudi, da jih lahko uporabljajo samouki (auto-
didacti) izven šol (Comenius 1966, str. 62–70).
RAZMERE V ČASU ŠIRJENJA REFORMACIJE V NEMČIJI
Kot začetnik reformacije in njen najpomembnejši predstavnik, ki
so ga posnemali in se po njem zgledovali drugi protestanti, tudi
slovenski, je Luther že kmalu spoznal, da je tako za širjenje vere kot
tudi za ohranjanje zahtevnejših duhovnih in posvetnih poklicev
nujno potrebno (re)organizirati šolstvo. Svojih pedagoških misli in
pogledov sicer ni razvil v programski obliki ali sistemu, z njimi se je
ukvarjal bolj kot ne priložnostno, vendar pa so imele njegove misli in
rešitve odločilen vpliv na razvoj vzgoje in izobraževanja, šolstva v
protestantskih deželah. Po njegovem prepričanju se morajo z vzgojo
ukvarjati tri institucije družbe: družina, šola in cerkev, vsaka izmed
njih pa ima svoje odločilno poslanstvo in naloge (prim. tudi Bertin
1961, str. 221ss; Roth 1898, str. 34).
120
opredelil v treh točkah, poimenuje jih: vsi (omnes), v vsem (omnia), v ce-
loti oziroma scela (omnino) (Komenský 1995, str. 63; Vidmar 2006, str. 51).
Prepričan je, da je treba vse ljudi oblikovati (formare) v dobrih
navadah (ad bonos mores) in humanosti (humanitatem). Komenský v
svoji zasnovi zahteva učenje oziroma izobraževanje vseh ljudi, ne
samo moških ali žensk, to pa lahko omogoči pampaedia (vsesplošna
vzgoja in izobraževanje); vsi ljudje, ne glede na starost (aetas), stan
(status), spol (sexus) ali narodnost (natio), naj bi tako dobili možnost
za učenje oziroma izobraževanje (Comenius 1966, str. 6). Posebej
omenja tudi otroke in odrasle s posebnimi potrebami ter nasprotuje
njihovi diskriminaciji; prepričan je namreč, da mora biti vsakdo, ki
ima človeško naravo (humana natura), v enaki meri deležen tudi vzgoje
in izobraževanja, tistim pa, ki so kakorkoli prikrajšani, bodisi telesno
bodisi duševno, mora biti namenjena še posebna skrb (maior necessitas
externi auxilii) (Comenius 1966, str. 20).
Temeljni pogoj za uspešno učenje so učitelji, učenci in dobre
knjige, pri čemer se je Komenskemu zdelo zelo pomembno, da so
knjige napisane tako, da jih je mogoče na lahek način razlagati in
uporabljati v šoli, pa tudi, da jih lahko uporabljajo samouki (auto-
didacti) izven šol (Comenius 1966, str. 62–70).
RAZMERE V ČASU ŠIRJENJA REFORMACIJE V NEMČIJI
Kot začetnik reformacije in njen najpomembnejši predstavnik, ki
so ga posnemali in se po njem zgledovali drugi protestanti, tudi
slovenski, je Luther že kmalu spoznal, da je tako za širjenje vere kot
tudi za ohranjanje zahtevnejših duhovnih in posvetnih poklicev
nujno potrebno (re)organizirati šolstvo. Svojih pedagoških misli in
pogledov sicer ni razvil v programski obliki ali sistemu, z njimi se je
ukvarjal bolj kot ne priložnostno, vendar pa so imele njegove misli in
rešitve odločilen vpliv na razvoj vzgoje in izobraževanja, šolstva v
protestantskih deželah. Po njegovem prepričanju se morajo z vzgojo
ukvarjati tri institucije družbe: družina, šola in cerkev, vsaka izmed
njih pa ima svoje odločilno poslanstvo in naloge (prim. tudi Bertin
1961, str. 221ss; Roth 1898, str. 34).
120
