Page 124 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 124
RAZPRAVE, [TUDIJE
Tudi v Nemčiji so v reformacijskem času imeli težave z učitelj-
stvom, razlogov za to je bilo več. Po eni strani je nova evangeličanska
cerkev morala šele na novo formirati, izobraziti učitelje v skladu s
svojimi zahtevami, po drugi strani pa jih je že primanjkovalo zaradi
izjemno slabih dohodkov in nizkega ugleda, podedovanega iz sred-
njega veka. Tožbe učiteljstva tistega časa so bile neizčrpne, zelo
ilustrativno in plastično pa je njihov problematičen položaj v govoru
»Težave učiteljstva« prikazal eden vodilnih protestantskih teologov
in utemeljitelj protestantskega sekundarnega in terciarnega izobraže-
vanja Philipp Melanchthon. Šolništvo oziroma učiteljski poklic je bil
na splošno le dodatek in prehodna zaposlitev k duhovniški službi,
zato tudi ni moglo dobiti veljave, ker je vsakdo kar se da hitro hotel
pobegniti ex pulvere scholastico v »paradiž boljše župnije« (Paulsen
1919, str. 210; Roth 1898, str. 66).
Ena izmed prvih konsistentnih nemških protestantskih ureditev
šolstva od elementarne do terciarne stopnje je württemberška, ki jo
je leta 1559 izdal vojvoda Krištof. Šolske uredbe so praviloma bile del
cerkvenih redov (Kirchenordnung), ki so pomenili (re)organizacijo
verskega in šolskega življenja v posamezni deželi, ki je sprejela pro-
testantizem. Po württemberškem so se zgledovale mnoge nemške
dežele in šole, prav tako pa je na njej svoje razumevanje cerkvene in
šolske ureditve utemeljil tudi Primož Trubar, ko je sestavljal svojo
Cerkovno ordningo. Primož Trubar, ki je bil tudi naš najpomemb-
nejši pedagog reformacije, je bil zelo tesno povezan z Württem-
bergom, saj je tam kot župnik preživel velik del svojega življenja.
Niti v Württembergu samem pa realizacija predvidene organizacije
šolstva ni bila dosledno izpeljana v skladu s šolsko uredbo. Šolstvo je
bilo zasnovano stopenjsko, predvideno je bilo, da se mladina stopenj-
sko (per gradus) od osnov (ab elementis) dviguje do določene izobrazbe,
potrebne za duhovno in posvetno službo – čemur je pravzaprav bila
ureditev tudi namenjena. Na najnižji, elementarni stopnji so bile tako
imenovane nemške šole (teutsche Schulen), ki jih omenja tudi Trubar.
V teh šolah so ločeno poučevali dečke in deklice, pouk pa je obsegal
branje, pisanje, verouk in cerkveno petje, seveda v materinščini, tj.
nemščini. Te šole bi morale biti tudi v majhnih vaseh in zaselkih, v
večjih pa so bile predvidene še latinske šole (lateinische Shulen), ki
122
Tudi v Nemčiji so v reformacijskem času imeli težave z učitelj-
stvom, razlogov za to je bilo več. Po eni strani je nova evangeličanska
cerkev morala šele na novo formirati, izobraziti učitelje v skladu s
svojimi zahtevami, po drugi strani pa jih je že primanjkovalo zaradi
izjemno slabih dohodkov in nizkega ugleda, podedovanega iz sred-
njega veka. Tožbe učiteljstva tistega časa so bile neizčrpne, zelo
ilustrativno in plastično pa je njihov problematičen položaj v govoru
»Težave učiteljstva« prikazal eden vodilnih protestantskih teologov
in utemeljitelj protestantskega sekundarnega in terciarnega izobraže-
vanja Philipp Melanchthon. Šolništvo oziroma učiteljski poklic je bil
na splošno le dodatek in prehodna zaposlitev k duhovniški službi,
zato tudi ni moglo dobiti veljave, ker je vsakdo kar se da hitro hotel
pobegniti ex pulvere scholastico v »paradiž boljše župnije« (Paulsen
1919, str. 210; Roth 1898, str. 66).
Ena izmed prvih konsistentnih nemških protestantskih ureditev
šolstva od elementarne do terciarne stopnje je württemberška, ki jo
je leta 1559 izdal vojvoda Krištof. Šolske uredbe so praviloma bile del
cerkvenih redov (Kirchenordnung), ki so pomenili (re)organizacijo
verskega in šolskega življenja v posamezni deželi, ki je sprejela pro-
testantizem. Po württemberškem so se zgledovale mnoge nemške
dežele in šole, prav tako pa je na njej svoje razumevanje cerkvene in
šolske ureditve utemeljil tudi Primož Trubar, ko je sestavljal svojo
Cerkovno ordningo. Primož Trubar, ki je bil tudi naš najpomemb-
nejši pedagog reformacije, je bil zelo tesno povezan z Württem-
bergom, saj je tam kot župnik preživel velik del svojega življenja.
Niti v Württembergu samem pa realizacija predvidene organizacije
šolstva ni bila dosledno izpeljana v skladu s šolsko uredbo. Šolstvo je
bilo zasnovano stopenjsko, predvideno je bilo, da se mladina stopenj-
sko (per gradus) od osnov (ab elementis) dviguje do določene izobrazbe,
potrebne za duhovno in posvetno službo – čemur je pravzaprav bila
ureditev tudi namenjena. Na najnižji, elementarni stopnji so bile tako
imenovane nemške šole (teutsche Schulen), ki jih omenja tudi Trubar.
V teh šolah so ločeno poučevali dečke in deklice, pouk pa je obsegal
branje, pisanje, verouk in cerkveno petje, seveda v materinščini, tj.
nemščini. Te šole bi morale biti tudi v majhnih vaseh in zaselkih, v
večjih pa so bile predvidene še latinske šole (lateinische Shulen), ki
122
