Page 121 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 121
TADEJ VIDMAR
učenja, pa je bil Komenský. Pred 20. stoletjem ne teoretiki ne praktiki
niso veliko razmišljali o koherentnem modelu učenja odraslih, pri-
dobivanja novih spoznanj odraslih. Najpomembnejše vprašanje, ki
pa je bilo pogojeno z družbenimi razmerami, je bilo predvsem, ali,
koliko in kako izobraževati otroke in mladino, kako njim posredovati
osnovna znanja itn. Ukvarjanje s pridobivanjem znanj in spoznanj
odraslih je bila stvar posameznih pedagogov, ki pa so pri tem imeli
svoje cilje in namene. Zahteva, naj tudi odrasli pridobivajo nova
znanja in spoznanja, je bila namenjena že formalno izobraženim, ni
šlo toliko za opismenjevanje. Od srednjega veka naprej je bil motiv
predvsem religiozen. Pomembni cerkveni teoretiki (npr. Benedikt iz
Nursije, Gregor Veliki, Bernard iz Clairvauxa itn.) so zahtevali od
duhovnikov in redovnikov, da redno berejo Sveto pismo in druge
»svete spise«, kar je bilo v funkciji razvoja posameznikove osebnosti,
saj so bile za demonstracijo in utrjevanje pobožnosti namenjene
predvsem molitve (Vidmar 2006, str. 44s). Redovna pravila so sicer
zahtevala, da se mora odrasli kandidat za redovnika naučiti brati, če
tega še ne zna, vendar je tu učenje branja namenjeno prebiranju
duhovnih tekstov.
Z nastopom reformacije in njenimi zahtevami v zvezi z indivi-
dualiziranim stikom vernikov z Bogom, pa tudi z zahtevo po tem, da
bi naj Sveto pismo prebirali verniki sami v svoji materinščini, nas
zanima, ali in kako so se protestanti pri nas in v drugih deželah
soočali z izobraževanjem in učenjem odraslih in kako je potrebo in
nujo po učenju v teku celega življenja konec 17. stoletja opredelil Jan
Amos Komenský, eden največjih pedagogov vseh časov, istočasno pa
tudi eden izmed voditeljev češke protestantske skupnosti Čeških
bratov (Unitas fratrum).
KONCEPT VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA PRI KOMENSKEM
Izhodišče in temeljno vodilo Jana Amosa Komenskega je bila pred-
postavka, da je treba izobraževati najširše množice ljudi, ne glede na
stan, starost ali spol. Ravno tako se je intenzivno zavzemal tudi za
razvoj množičnega izobraževanja. Koncept vseživljenjskega učenja je
119
učenja, pa je bil Komenský. Pred 20. stoletjem ne teoretiki ne praktiki
niso veliko razmišljali o koherentnem modelu učenja odraslih, pri-
dobivanja novih spoznanj odraslih. Najpomembnejše vprašanje, ki
pa je bilo pogojeno z družbenimi razmerami, je bilo predvsem, ali,
koliko in kako izobraževati otroke in mladino, kako njim posredovati
osnovna znanja itn. Ukvarjanje s pridobivanjem znanj in spoznanj
odraslih je bila stvar posameznih pedagogov, ki pa so pri tem imeli
svoje cilje in namene. Zahteva, naj tudi odrasli pridobivajo nova
znanja in spoznanja, je bila namenjena že formalno izobraženim, ni
šlo toliko za opismenjevanje. Od srednjega veka naprej je bil motiv
predvsem religiozen. Pomembni cerkveni teoretiki (npr. Benedikt iz
Nursije, Gregor Veliki, Bernard iz Clairvauxa itn.) so zahtevali od
duhovnikov in redovnikov, da redno berejo Sveto pismo in druge
»svete spise«, kar je bilo v funkciji razvoja posameznikove osebnosti,
saj so bile za demonstracijo in utrjevanje pobožnosti namenjene
predvsem molitve (Vidmar 2006, str. 44s). Redovna pravila so sicer
zahtevala, da se mora odrasli kandidat za redovnika naučiti brati, če
tega še ne zna, vendar je tu učenje branja namenjeno prebiranju
duhovnih tekstov.
Z nastopom reformacije in njenimi zahtevami v zvezi z indivi-
dualiziranim stikom vernikov z Bogom, pa tudi z zahtevo po tem, da
bi naj Sveto pismo prebirali verniki sami v svoji materinščini, nas
zanima, ali in kako so se protestanti pri nas in v drugih deželah
soočali z izobraževanjem in učenjem odraslih in kako je potrebo in
nujo po učenju v teku celega življenja konec 17. stoletja opredelil Jan
Amos Komenský, eden največjih pedagogov vseh časov, istočasno pa
tudi eden izmed voditeljev češke protestantske skupnosti Čeških
bratov (Unitas fratrum).
KONCEPT VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA PRI KOMENSKEM
Izhodišče in temeljno vodilo Jana Amosa Komenskega je bila pred-
postavka, da je treba izobraževati najširše množice ljudi, ne glede na
stan, starost ali spol. Ravno tako se je intenzivno zavzemal tudi za
razvoj množičnega izobraževanja. Koncept vseživljenjskega učenja je
119
