Page 130 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 130
RAZPRAVE, [TUDIJE
nadaljnji študij, marveč dajati osnovno splošno izobrazbo vsem. Oboje
se seveda ne izključuje, toda vsebina učnega dela v šoli se ravna po
glavni nalogi, ki smo ji jo namenili.« (Schmidt 1986, str. 206) Vendar
je že v nadaljevanju nakazano protislovje prejšnje trditve: »Upoštevati
pa moramo, da je bilo na Slovenskem ljudsko šolo teže uresničevati
kot na Nemškem, kjer je že pred reformacijo na nekaterih mestnih
šolah bila nemščina učni jezik. […] Slovenščina pa do reformacije
nikoli in nikjer ni bila učni jezik in vendar Trubar, tudi kar se te
značilnosti ljudske šole tiče – materinščina učencev kot učni jezik –
ni zaostajal za svojimi nemškimi učitelji, čeprav je imel za to težje
pogoje.« (Schmidt 1986, str. 206) Kljub temu je prevladalo prepri-
čanje, da je Trubarjeva ljudska, torej osnovna šola v funkciji splošnega
izobraževanja vseh otrok, Luthrova nemška pa je izbirna; takšna
trditev je omogočila izpeljavo trditve, da je protestant Trubar pravza-
prav že pred protestantom Komenskim vzpostavil koncept osnovne
šole.
Da bi opravil z reformacijo, je deželni knez leta 1580 izdal ukaz,
po katerem svoboda vere za pripadnike augsburške veroizpovedi velja
le za gospodo in deželane, tj. za člane gosposkega in viteškega stanu,
ne pa več za njihove podložnike, prav tako pa tudi ne več za prebivalce
mest in trgov. Še huje je deželni knez in nadvojvoda Karel zaostril
zadeve na področju šolstva leta 1587, ko je izdal odlok, po katerem
je prepovedal mladini iz njegovih dednih dežel šolati se na tujih
latinskih šolah in univerzah, študij je dovolil le na graški (jezuitski)
univerzi.
ELEMENTI KONCEPTA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
PRI TRUBARJU
Trubar se v svojih delih ponekod približa vsebini sodobnega
pojmovanja vseživljenjskega učenja. Kot ostali protestanti tudi on
zahteva redno branje svetih spisov v teku celega življenja. Razlog za
prebiranje je oblikovanje oziroma razvijanje osebnosti posameznika,
to pa je pravzaprav enak razlog oziroma utemeljitev, kot so jo imeli
že v srednjem veku. Za razliko od srednjeveškega pojmovanja razvoja
128
nadaljnji študij, marveč dajati osnovno splošno izobrazbo vsem. Oboje
se seveda ne izključuje, toda vsebina učnega dela v šoli se ravna po
glavni nalogi, ki smo ji jo namenili.« (Schmidt 1986, str. 206) Vendar
je že v nadaljevanju nakazano protislovje prejšnje trditve: »Upoštevati
pa moramo, da je bilo na Slovenskem ljudsko šolo teže uresničevati
kot na Nemškem, kjer je že pred reformacijo na nekaterih mestnih
šolah bila nemščina učni jezik. […] Slovenščina pa do reformacije
nikoli in nikjer ni bila učni jezik in vendar Trubar, tudi kar se te
značilnosti ljudske šole tiče – materinščina učencev kot učni jezik –
ni zaostajal za svojimi nemškimi učitelji, čeprav je imel za to težje
pogoje.« (Schmidt 1986, str. 206) Kljub temu je prevladalo prepri-
čanje, da je Trubarjeva ljudska, torej osnovna šola v funkciji splošnega
izobraževanja vseh otrok, Luthrova nemška pa je izbirna; takšna
trditev je omogočila izpeljavo trditve, da je protestant Trubar pravza-
prav že pred protestantom Komenskim vzpostavil koncept osnovne
šole.
Da bi opravil z reformacijo, je deželni knez leta 1580 izdal ukaz,
po katerem svoboda vere za pripadnike augsburške veroizpovedi velja
le za gospodo in deželane, tj. za člane gosposkega in viteškega stanu,
ne pa več za njihove podložnike, prav tako pa tudi ne več za prebivalce
mest in trgov. Še huje je deželni knez in nadvojvoda Karel zaostril
zadeve na področju šolstva leta 1587, ko je izdal odlok, po katerem
je prepovedal mladini iz njegovih dednih dežel šolati se na tujih
latinskih šolah in univerzah, študij je dovolil le na graški (jezuitski)
univerzi.
ELEMENTI KONCEPTA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
PRI TRUBARJU
Trubar se v svojih delih ponekod približa vsebini sodobnega
pojmovanja vseživljenjskega učenja. Kot ostali protestanti tudi on
zahteva redno branje svetih spisov v teku celega življenja. Razlog za
prebiranje je oblikovanje oziroma razvijanje osebnosti posameznika,
to pa je pravzaprav enak razlog oziroma utemeljitev, kot so jo imeli
že v srednjem veku. Za razliko od srednjeveškega pojmovanja razvoja
128
