Page 128 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 128
RAZPRAVE, [TUDIJE
leva roka, smo že od vsega začetka skrbi zanje posvetili največ pozor-
nosti in smo prvake naše dežele z mnogimi prošnjami in moledova-
njem naposled prepričali, da so naklonjeno in širokosrčno obljubili
pomoč ter določili sredstva za ustanovitev in izgradnjo večje šole
tukaj v Ljubljani.« (Rupel 1951, str. 112) Na podlagi Trubarjevih
prizadevanj so leta 1563 deželni stanovi ustanovili stanovsko šolo v
Ljubljani, ki je bila najprej enorazrednica, nato pa se je od leta 1566
pod vodstvom Adama Bohoriča, ki je bil istočasno eden najpo-
membnejših slovenskih protestantskih izobražencev – bil pa je tudi
učenec Philippa Melanchthona v Wittenbergu, na kar je bil sam zelo
ponosen – začela hitreje razvijati v pravo sekundarno šolo. Dokončno
pa se je ljubljanska stanovska šola kot pripravljalnica na univerzitetni
študij in kot šola, enakovredna nemškim protestantskim gimnazijam,
uveljavila po letu 1584 pod vodstvom Nikodema Frischlina. Prenehala
je delovati leta 1598 (Vidmar 2005, str. 124–128).
Leta 1564 je Trubar napisal »Cerkovno ordningo«, ureditev cerkve
in šolstva, kar je bila v nemških deželah pravica in naloga deželnih
vladarjev. Zaradi tega je imel Trubar tudi težave z njeno izdajo in
uporabo na Kranjskem. Tako kot v mnogih drugih stvareh se je tudi
pri sestavljanju Cerkovne ordninge Trubar zgledoval po vzoru Würt-
temberške cerkvene ureditve (Vidmar 2005, str. 75–77). Razloge za
ustanavljanje šol navede Trubar sam: »Obena dežela, ne mejsto ne gmajna
ne mogo prez šul, prez šularjev inu prez vučenih ludi biti, ne deželskih ne
duhovskih riči prov rovnati ne obdržati. Tu vsaki zastopni človik more lahku
zastopiti.« (Trubar 1975, str. 74) Bistvena razlika med Cerkovno
ordningo in wurtemberško, pa tudi vsemi nemškimi protestantskimi
uredbami, nastane, ko bi moral izdelati konkretno organizacijo
šolstva v deželi, predstaviti ureditev šol, stopnje šolanja, učni načrt.
Vsega tega namreč v kranjski uredbi ni. Trubar se je očitno zavedal
realnosti in ni hotel pisati o nekih neuresničljivih idealih. Njegov
»načrt« organizacije šolstva sicer v splošnem predvideva šole v vsakem
mestu, trgu in v vsaki župniji, v mestih in trgih nemške in latinske
šole, po župnijah pa šole, v katerih bi bil učni jezik slovenščina:
»Cesarji, krali, vijudi inu vsa žlaht oblast inu gospoščina so dolžni [...] v
slednim mejstu, v trgu in per sledni fari šulmojstre inu šularje držati, v mejstih
inu trgih de se latinsku inu nemšku, per tih farah od farmoštrov, podružnikov
126
leva roka, smo že od vsega začetka skrbi zanje posvetili največ pozor-
nosti in smo prvake naše dežele z mnogimi prošnjami in moledova-
njem naposled prepričali, da so naklonjeno in širokosrčno obljubili
pomoč ter določili sredstva za ustanovitev in izgradnjo večje šole
tukaj v Ljubljani.« (Rupel 1951, str. 112) Na podlagi Trubarjevih
prizadevanj so leta 1563 deželni stanovi ustanovili stanovsko šolo v
Ljubljani, ki je bila najprej enorazrednica, nato pa se je od leta 1566
pod vodstvom Adama Bohoriča, ki je bil istočasno eden najpo-
membnejših slovenskih protestantskih izobražencev – bil pa je tudi
učenec Philippa Melanchthona v Wittenbergu, na kar je bil sam zelo
ponosen – začela hitreje razvijati v pravo sekundarno šolo. Dokončno
pa se je ljubljanska stanovska šola kot pripravljalnica na univerzitetni
študij in kot šola, enakovredna nemškim protestantskim gimnazijam,
uveljavila po letu 1584 pod vodstvom Nikodema Frischlina. Prenehala
je delovati leta 1598 (Vidmar 2005, str. 124–128).
Leta 1564 je Trubar napisal »Cerkovno ordningo«, ureditev cerkve
in šolstva, kar je bila v nemških deželah pravica in naloga deželnih
vladarjev. Zaradi tega je imel Trubar tudi težave z njeno izdajo in
uporabo na Kranjskem. Tako kot v mnogih drugih stvareh se je tudi
pri sestavljanju Cerkovne ordninge Trubar zgledoval po vzoru Würt-
temberške cerkvene ureditve (Vidmar 2005, str. 75–77). Razloge za
ustanavljanje šol navede Trubar sam: »Obena dežela, ne mejsto ne gmajna
ne mogo prez šul, prez šularjev inu prez vučenih ludi biti, ne deželskih ne
duhovskih riči prov rovnati ne obdržati. Tu vsaki zastopni človik more lahku
zastopiti.« (Trubar 1975, str. 74) Bistvena razlika med Cerkovno
ordningo in wurtemberško, pa tudi vsemi nemškimi protestantskimi
uredbami, nastane, ko bi moral izdelati konkretno organizacijo
šolstva v deželi, predstaviti ureditev šol, stopnje šolanja, učni načrt.
Vsega tega namreč v kranjski uredbi ni. Trubar se je očitno zavedal
realnosti in ni hotel pisati o nekih neuresničljivih idealih. Njegov
»načrt« organizacije šolstva sicer v splošnem predvideva šole v vsakem
mestu, trgu in v vsaki župniji, v mestih in trgih nemške in latinske
šole, po župnijah pa šole, v katerih bi bil učni jezik slovenščina:
»Cesarji, krali, vijudi inu vsa žlaht oblast inu gospoščina so dolžni [...] v
slednim mejstu, v trgu in per sledni fari šulmojstre inu šularje držati, v mejstih
inu trgih de se latinsku inu nemšku, per tih farah od farmoštrov, podružnikov
126
