Page 132 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 132
RAZPRAVE, [TUDIJE
tudi poskrbel v didaktičnem smislu. Hotenje po izobraževanju vseh
ljudi je še stopnjeval v »Katekizmu« iz leta 1555, ki ga je prav zaradi
lažje razumljivosti in berljivosti dal natisniti v latinici. Prepričan je,
da se lahko brez težav in hitro naučijo brati in pisati tako mladi, kot
tudi stari: »[I]nu nom se tudi zdi, de ta naša slovenska beseda s tejmi
latinskimi puhštabi se lepše inu ležej piše ter bere: za volo tih trijeh riči smo
mi pustili drugič drukati z latinskimi puhštabi en abecedarium inu le-ta kratki
katehismus. Iz tiga abecedarija se mogo ti vaši lubi otročiči inu tudi ti stari
lehku inu hitru navučiti brati ter pisati.« (Rupel 1966, str. 63)
Vsaj pri Trubarju lahko identificiramo še eno komponento izobra-
ževanja odraslih, namreč učenje »tujega« jezika v odrasli dobi, ko leta
1567 v »Svetiga Pavla listuvih« hvali kranjske, spodnještajerske, ko-
roške in goriške dame: »[I]mate po vseh svojih gradovih, dvorih in
hišah svetopisemske in druge nabožne knjige v nemškem in sloven-
skem jeziku … [T]udi so se nekatere izmed Vas, rojene na Avstrij-
skem, zgornjem Štajerskem in Tirolskem, iz njih naučile slovenščine
in le-to navadile brati tudi druge.« (Rupel 1966, str. 195)
Pri drugih slovenskih protestantih praviloma ni zaslediti poseb-
nega poudarka glede izobraževanja oziroma učenja odraslih, pravza-
prav se tem vprašanjem pretežno niti ne posvečajo.
SKLEPNE UGOTOVITVE
Po razmahu reformacije v Nemčiji in njeni zahtevi, da posamezniki
sami s pomočjo prebiranja »svetih spisov« – za kar je potrebna
določena izobrazba – stopijo v neposredni stik z Bogom, se je kmalu
pokazalo, da najbolj primanjkuje izobražencev, to je učiteljev in
duhovnikov. Zaradi tega so tako Luther, ki je sicer prvi sprožil zahtevo
po opismenjevanju vseh otrok, kot tudi ostali protestantski pedagogi
veliko več pozornosti namenjali sekundarni stopnji izobraževanja
(latinskim šolam, gimnazijam itn.) kot elementarni. To je tudi eden
izmed razlogov, zakaj je bila elementarna, ljudska (ali nemška) šola
namenjena tudi poklicni selekciji. Praviloma se nemški pedagogi
reformacije niso ukvarjali z opismenjevanjem ali kakršnimkoli dru-
gim izobraževanjem odraslih.
130
tudi poskrbel v didaktičnem smislu. Hotenje po izobraževanju vseh
ljudi je še stopnjeval v »Katekizmu« iz leta 1555, ki ga je prav zaradi
lažje razumljivosti in berljivosti dal natisniti v latinici. Prepričan je,
da se lahko brez težav in hitro naučijo brati in pisati tako mladi, kot
tudi stari: »[I]nu nom se tudi zdi, de ta naša slovenska beseda s tejmi
latinskimi puhštabi se lepše inu ležej piše ter bere: za volo tih trijeh riči smo
mi pustili drugič drukati z latinskimi puhštabi en abecedarium inu le-ta kratki
katehismus. Iz tiga abecedarija se mogo ti vaši lubi otročiči inu tudi ti stari
lehku inu hitru navučiti brati ter pisati.« (Rupel 1966, str. 63)
Vsaj pri Trubarju lahko identificiramo še eno komponento izobra-
ževanja odraslih, namreč učenje »tujega« jezika v odrasli dobi, ko leta
1567 v »Svetiga Pavla listuvih« hvali kranjske, spodnještajerske, ko-
roške in goriške dame: »[I]mate po vseh svojih gradovih, dvorih in
hišah svetopisemske in druge nabožne knjige v nemškem in sloven-
skem jeziku … [T]udi so se nekatere izmed Vas, rojene na Avstrij-
skem, zgornjem Štajerskem in Tirolskem, iz njih naučile slovenščine
in le-to navadile brati tudi druge.« (Rupel 1966, str. 195)
Pri drugih slovenskih protestantih praviloma ni zaslediti poseb-
nega poudarka glede izobraževanja oziroma učenja odraslih, pravza-
prav se tem vprašanjem pretežno niti ne posvečajo.
SKLEPNE UGOTOVITVE
Po razmahu reformacije v Nemčiji in njeni zahtevi, da posamezniki
sami s pomočjo prebiranja »svetih spisov« – za kar je potrebna
določena izobrazba – stopijo v neposredni stik z Bogom, se je kmalu
pokazalo, da najbolj primanjkuje izobražencev, to je učiteljev in
duhovnikov. Zaradi tega so tako Luther, ki je sicer prvi sprožil zahtevo
po opismenjevanju vseh otrok, kot tudi ostali protestantski pedagogi
veliko več pozornosti namenjali sekundarni stopnji izobraževanja
(latinskim šolam, gimnazijam itn.) kot elementarni. To je tudi eden
izmed razlogov, zakaj je bila elementarna, ljudska (ali nemška) šola
namenjena tudi poklicni selekciji. Praviloma se nemški pedagogi
reformacije niso ukvarjali z opismenjevanjem ali kakršnimkoli dru-
gim izobraževanjem odraslih.
130
