Page 174 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 174
RAZPRAVE, [TUDIJE
v Sejnih in sodnih zapisnikih mesta Ljubljane, ko sta prosila mestni svet
za poklon ob bratovi smrti.61
Janez Jakob, zadnji izmed Janezovih sinov, je edini, za katerega
vemo letnico rojstva – 1565. Šolal se je v Padovi, sicer pa se je zelo
razlikoval od svojih bratov. Prijateljeval je z nizozemskim sklada-
teljem Philippom Ducom,62 še posebej pa je zanimiv, ker se je
menda tudi sam poskusil v skladanju. Njegovo delo naj bi bila
izgubljena knjiga madrigalov in motetov za četvero in petero glasov,
ki je bila natisnjena leta 1591 pri tiskarju in založniku Ricciardu
Amadinu v Benetkah.63 Delo je izpričano tudi v avtentičnih leipzi-
ških katalogih 17. stoletja. Sicer pa je bil tudi sam deležen posvetila.
Romano Micheli mu je leta 1615 posvetil zbirko didaktičnih mote-
tov in kanconet »Musica vaga«.64
Janez Jakob je bil največji posestnik med brati. Med letoma 1618
in 1638 je bil lastnik Fridrihštajna in Kočevja, od leta 1620 maribor-
skega mestnega gradu, od 1623 Poljan in Ribnice, od 1629 pa še
Ravnega polja in Šentjanža.
Dne 14. marca 1623 je dobil grofovski naziv in predikat »Graf von
Gottschee«, mesto Kočevje in okolica pa sta s tem dobila naziv grofija.65
Med letoma 1608 in 1611 se omenja kot koroški deželan.66
Zanj lahko z gotovostjo trdimo, da se je rekatoliziral, saj je bil
pobudnik zidave cerkve v Novi Štifti,67 leta 1613 pa je dal zemljišče in
sredstva za gradnjo kapucinskega samostana v Mariboru. Temeljni
61 ZAL, LJU 488, Cod. I, knjiga 21, 1609, fol. 91’.
62 Žvanut, Od viteza, str. 168.
63 J. Höfler, O nekaterih slovenskih skladateljih 16. stoletja, v: Kronika, 23, 1975, št.
2, str. 92; D. Pokorn, Slovenska protestantska pesem in njen odmev v glasbeni
literaturi, v: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, Ljubljana
1986, str. 189.
64 Höfler, O nekaterih, str. 92.
65 Frank, Standeserhebungen, str. 29–30; P. Wolsegger, Das Urbarium der Herrschaft
Gottschee vom Jahre 1574, v: MMK, III, 1890, str. 181.
66 M. Wutte, Die Wappen in den Wappensälen des Landhauses zu Klagenfurt und den
Wappenbüchern des Kärntner Landesarchives, v: Carinthia, 127, 1937, str. 131.
67 D. Prelovšek, Romarska cerkev pri Novi Štifti pri Ribnici, v: Kronika 30, 1982,
št. 2, str. 92.
172
v Sejnih in sodnih zapisnikih mesta Ljubljane, ko sta prosila mestni svet
za poklon ob bratovi smrti.61
Janez Jakob, zadnji izmed Janezovih sinov, je edini, za katerega
vemo letnico rojstva – 1565. Šolal se je v Padovi, sicer pa se je zelo
razlikoval od svojih bratov. Prijateljeval je z nizozemskim sklada-
teljem Philippom Ducom,62 še posebej pa je zanimiv, ker se je
menda tudi sam poskusil v skladanju. Njegovo delo naj bi bila
izgubljena knjiga madrigalov in motetov za četvero in petero glasov,
ki je bila natisnjena leta 1591 pri tiskarju in založniku Ricciardu
Amadinu v Benetkah.63 Delo je izpričano tudi v avtentičnih leipzi-
ških katalogih 17. stoletja. Sicer pa je bil tudi sam deležen posvetila.
Romano Micheli mu je leta 1615 posvetil zbirko didaktičnih mote-
tov in kanconet »Musica vaga«.64
Janez Jakob je bil največji posestnik med brati. Med letoma 1618
in 1638 je bil lastnik Fridrihštajna in Kočevja, od leta 1620 maribor-
skega mestnega gradu, od 1623 Poljan in Ribnice, od 1629 pa še
Ravnega polja in Šentjanža.
Dne 14. marca 1623 je dobil grofovski naziv in predikat »Graf von
Gottschee«, mesto Kočevje in okolica pa sta s tem dobila naziv grofija.65
Med letoma 1608 in 1611 se omenja kot koroški deželan.66
Zanj lahko z gotovostjo trdimo, da se je rekatoliziral, saj je bil
pobudnik zidave cerkve v Novi Štifti,67 leta 1613 pa je dal zemljišče in
sredstva za gradnjo kapucinskega samostana v Mariboru. Temeljni
61 ZAL, LJU 488, Cod. I, knjiga 21, 1609, fol. 91’.
62 Žvanut, Od viteza, str. 168.
63 J. Höfler, O nekaterih slovenskih skladateljih 16. stoletja, v: Kronika, 23, 1975, št.
2, str. 92; D. Pokorn, Slovenska protestantska pesem in njen odmev v glasbeni
literaturi, v: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, Ljubljana
1986, str. 189.
64 Höfler, O nekaterih, str. 92.
65 Frank, Standeserhebungen, str. 29–30; P. Wolsegger, Das Urbarium der Herrschaft
Gottschee vom Jahre 1574, v: MMK, III, 1890, str. 181.
66 M. Wutte, Die Wappen in den Wappensälen des Landhauses zu Klagenfurt und den
Wappenbüchern des Kärntner Landesarchives, v: Carinthia, 127, 1937, str. 131.
67 D. Prelovšek, Romarska cerkev pri Novi Štifti pri Ribnici, v: Kronika 30, 1982,
št. 2, str. 92.
172
