Page 175 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 175
BARBARA @ABOTA
kamen za ta samostan je 23. aprila 1613 položil ljubljanski škof
Tomaž Hren.68
Janez Jakob se je 25. januarja 1598 v Gradcu poročil z Marijo
Thanhausen, vdovo Jurija Jerneja Zwickla, sicer pa hčerko Konrada
Thanhausna in Doroteje Taufenbach. Marija je s seboj pripeljala tudi
sina iz prvega zakona – Jurija Jerneja. Janez Jakob ni imel moških
potomcev, zato je posinovil Jurija Jerneja in mu dovolil uporabljati
priimek Khisl. Janez Jakob je umrl v starosti 73 let 23. junija 1637 v
Mariboru.69
Po njegovi smrti je postal naslednik posinovljeni Jurij Jernej Zwickl
- Khisl. Uradno je bil Janez Jakob zadnji predstavnik Khislov na
Kranjskem, čeprav je težišče svojega delovanja in bivanja prenesel na
Štajersko, natančneje v Maribor.70
68 M. Benedik, A. Kralj, Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih, Nekdanja
Štajerska kapucinska provinca, v: AES 16, Ljubljana 1994, str. 26–27. Glej tudi:
A. Koblar, Črtice o kapucinskih samostanih Štajerske provincije, v: IMK, IV, 1894,
str. 233–234; Gruden, Zgodovina, str. 865–866.
69 M. Napotnik, Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der
Grazervorstadt zu Marburg, Marburg 1909, str. 7–10, 348–350.
70 Jurij Jernej Zwickl-Khisl je po očimu podedoval priimek in tudi gospostva –
Fridrihštajn, Kočevje, Poljane, Ribnico in mariborski mestni grad. Sam pa
si je kupil še mariborski gornji grad, Črnce in Miklavž. Poročil se je 28.
januarja 1633 z Ano Marijo Berka pl. Pernegk. V zakonu se je rodilo sedem
otrok – šest hčera (Marija Katarina, Marija Elizabeta, Marija Barbara, Ana
Marija ter dvojčici Marija Zofija in Marija Kristina) in sin Janez Jakob (II), ki
se je poročil z Ano Šarloto Polikseno grofico Montecuccoli. Imel je sina
Janeza Jožefa in hčerko Marijo Eleonoro. O Janezu Jožefu ni nobenih
podatkov, njegova sestra Marija Eleonora pa se je 24. januarja 1692 poročila
z Leopoldom Jožefom Orsini pl. Rosenbergom in se v literaturi omenja kot
zadnja iz debla Zwickl-Khisl. Tako lahko rečemo, da se je z Marijo Eleonoro
konec 17. stoletja dokončno zaključila kranjsko-štajerska veja plemiške
družine Khisl oziroma Zwickl-Khisl.
173
kamen za ta samostan je 23. aprila 1613 položil ljubljanski škof
Tomaž Hren.68
Janez Jakob se je 25. januarja 1598 v Gradcu poročil z Marijo
Thanhausen, vdovo Jurija Jerneja Zwickla, sicer pa hčerko Konrada
Thanhausna in Doroteje Taufenbach. Marija je s seboj pripeljala tudi
sina iz prvega zakona – Jurija Jerneja. Janez Jakob ni imel moških
potomcev, zato je posinovil Jurija Jerneja in mu dovolil uporabljati
priimek Khisl. Janez Jakob je umrl v starosti 73 let 23. junija 1637 v
Mariboru.69
Po njegovi smrti je postal naslednik posinovljeni Jurij Jernej Zwickl
- Khisl. Uradno je bil Janez Jakob zadnji predstavnik Khislov na
Kranjskem, čeprav je težišče svojega delovanja in bivanja prenesel na
Štajersko, natančneje v Maribor.70
68 M. Benedik, A. Kralj, Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih, Nekdanja
Štajerska kapucinska provinca, v: AES 16, Ljubljana 1994, str. 26–27. Glej tudi:
A. Koblar, Črtice o kapucinskih samostanih Štajerske provincije, v: IMK, IV, 1894,
str. 233–234; Gruden, Zgodovina, str. 865–866.
69 M. Napotnik, Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der
Grazervorstadt zu Marburg, Marburg 1909, str. 7–10, 348–350.
70 Jurij Jernej Zwickl-Khisl je po očimu podedoval priimek in tudi gospostva –
Fridrihštajn, Kočevje, Poljane, Ribnico in mariborski mestni grad. Sam pa
si je kupil še mariborski gornji grad, Črnce in Miklavž. Poročil se je 28.
januarja 1633 z Ano Marijo Berka pl. Pernegk. V zakonu se je rodilo sedem
otrok – šest hčera (Marija Katarina, Marija Elizabeta, Marija Barbara, Ana
Marija ter dvojčici Marija Zofija in Marija Kristina) in sin Janez Jakob (II), ki
se je poročil z Ano Šarloto Polikseno grofico Montecuccoli. Imel je sina
Janeza Jožefa in hčerko Marijo Eleonoro. O Janezu Jožefu ni nobenih
podatkov, njegova sestra Marija Eleonora pa se je 24. januarja 1692 poročila
z Leopoldom Jožefom Orsini pl. Rosenbergom in se v literaturi omenja kot
zadnja iz debla Zwickl-Khisl. Tako lahko rečemo, da se je z Marijo Eleonoro
konec 17. stoletja dokončno zaključila kranjsko-štajerska veja plemiške
družine Khisl oziroma Zwickl-Khisl.
173
