Page 198 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 198
RAZPRAVE, [TUDIJE
prav tako predani podobnemu dobesednemu branju, menimo, da
dispenzacionalisti ne upoštevajo dovolj žanra svetopisemskega
besedila in možnosti tako dobesedne kot nedobesedne izpolnitve,
ter posledično obravnavajo obljube in druga preroštva zgolj kot
izpolnjena in neizpolnjena. Tudi ne upoštevajo dovolj apostolske
interpretacije Pisma, se pravi tega, kako Nova zaveza razlaga in
uporablja Staro zavezo.
Trdno stojimo na strani dispenzacionalistov, ko branijo dobe-
sedno branje Svetega pisma, še posebno napram pritisku liberalne
teologije, ki poskuša ovreči avtoriteto Svetega pisma kot Božje besede.
Tudi mi zagovarjamo dobesedno razumevanje Svetega pisma, pri tem
pa upoštevamo različne žanre besedila.19 Upoštevati moramo, da
lahko ena knjiga ali celo en sam odstavek vsebuje različne žanre.20
Primerjajmo na primer način pisanja v Dan 1–6 in v Dan 7–12 ali v Ps
22,1–5 in v Ps 22,6.12–18. Zaradi teh razlik je lahko vsebina preroštva
bodisi dobesedna ali metaforična, temu pa bi ustrezala njena izpol-
nitev. Ni res, da moramo vse razlagati dobesedno zgolj zaradi tega,
ker se je Jezusovo delovanje, smrt in vstajenje izpolnilo dobesedeno,
kot trdi Ryrie (Ryrie, 1995: 81). Res je, da so bile nekatere stvari
izpolnjene dobesedno, kot je pisalo, vendar zato, ker so bile mišljene
dobesedno. Druge napovedi so bile mišljene metaforično (Iz 22,22;
Ps 118,22; Zah 13,7–14,20; Sterrett, 1974: 142–3).
Vendar: kako naj vemo kaj je mišljeno dobesedno in kaj ne?
Karleen poudarja, da si tudi literarni teoretiki niso enotni glede tega,
kaj definira metaforo ali po kakšnih kriterijih jo lahko prepoznamo
(Karleen, 1989: 130, op. 14). Dispenzacijska teologija poskuša razrešiti
to dilemo tako, da uporablja dosledno dobesedno interpretacijo, ki
po našem mnenju zgreši način, kako Sveto pismo razlaga samo sebe.
Ko pogledamo v Novo zavezo, lahko vidimo, kateri sklopi Jezusovega
delovanja, smrti in vstajenja vključno z njihovimi posledicami za
človeštvo so bili v starozaveznih napovedih mišljeni dobesedno in
kateri ne. Zato želimo ohraniti preroške enote skupaj, namesto da bi
19 K razlagi 1 Mz 12–50 bi pristopili različno, kot recimo k Dan 7–12.
20 Lahko hkrati vsebuje simbolno apokaliptični, zgodovinsko pripovedni,
poetični žanr itn.
196
prav tako predani podobnemu dobesednemu branju, menimo, da
dispenzacionalisti ne upoštevajo dovolj žanra svetopisemskega
besedila in možnosti tako dobesedne kot nedobesedne izpolnitve,
ter posledično obravnavajo obljube in druga preroštva zgolj kot
izpolnjena in neizpolnjena. Tudi ne upoštevajo dovolj apostolske
interpretacije Pisma, se pravi tega, kako Nova zaveza razlaga in
uporablja Staro zavezo.
Trdno stojimo na strani dispenzacionalistov, ko branijo dobe-
sedno branje Svetega pisma, še posebno napram pritisku liberalne
teologije, ki poskuša ovreči avtoriteto Svetega pisma kot Božje besede.
Tudi mi zagovarjamo dobesedno razumevanje Svetega pisma, pri tem
pa upoštevamo različne žanre besedila.19 Upoštevati moramo, da
lahko ena knjiga ali celo en sam odstavek vsebuje različne žanre.20
Primerjajmo na primer način pisanja v Dan 1–6 in v Dan 7–12 ali v Ps
22,1–5 in v Ps 22,6.12–18. Zaradi teh razlik je lahko vsebina preroštva
bodisi dobesedna ali metaforična, temu pa bi ustrezala njena izpol-
nitev. Ni res, da moramo vse razlagati dobesedno zgolj zaradi tega,
ker se je Jezusovo delovanje, smrt in vstajenje izpolnilo dobesedeno,
kot trdi Ryrie (Ryrie, 1995: 81). Res je, da so bile nekatere stvari
izpolnjene dobesedno, kot je pisalo, vendar zato, ker so bile mišljene
dobesedno. Druge napovedi so bile mišljene metaforično (Iz 22,22;
Ps 118,22; Zah 13,7–14,20; Sterrett, 1974: 142–3).
Vendar: kako naj vemo kaj je mišljeno dobesedno in kaj ne?
Karleen poudarja, da si tudi literarni teoretiki niso enotni glede tega,
kaj definira metaforo ali po kakšnih kriterijih jo lahko prepoznamo
(Karleen, 1989: 130, op. 14). Dispenzacijska teologija poskuša razrešiti
to dilemo tako, da uporablja dosledno dobesedno interpretacijo, ki
po našem mnenju zgreši način, kako Sveto pismo razlaga samo sebe.
Ko pogledamo v Novo zavezo, lahko vidimo, kateri sklopi Jezusovega
delovanja, smrti in vstajenja vključno z njihovimi posledicami za
človeštvo so bili v starozaveznih napovedih mišljeni dobesedno in
kateri ne. Zato želimo ohraniti preroške enote skupaj, namesto da bi
19 K razlagi 1 Mz 12–50 bi pristopili različno, kot recimo k Dan 7–12.
20 Lahko hkrati vsebuje simbolno apokaliptični, zgodovinsko pripovedni,
poetični žanr itn.
196
