Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 203
BILO JE POVEDANO
Ivan Prijatelj
O KULTURNEM POMENU
SLOVENSKE REFORMACIJE
Pojasnilo
Razprava literarnega zgodovinarja Ivana Prijatelja (1875–1937) z
zgornjim naslovom je izšla kot knjižica v Ljubljani leta 1908 ob 400.
obletnici Trubarjevega rojstva. Bila je eden najpomembnejših posegov
v takratne razprave in polemike o pomenu Trubarja in slovenskega
protestantizma 16. stoletja. V tem smislu (in zato) jo prikaže tudi
Igor Grdina v svoji pregledni razpravi o »Trubarjevem vprašanju« v
slovenski zgodovini v zadnji številki naše revije (Do »fine moke 00«
mleto Trubarjevo vprašanje, Stati inu obstati 3-4/2006, str. 202–235). V
razpravi povzame in izčrpno citira ključna in najpomembnejša Prija-
teljeva stališča in ocene ( glej str. 223, 224, 228–229, 231). O pomenu
Prijateljevega prispevka piše tudi Nenad Hardi Vitorović v članku
»Protestantizem v polemikah ob štiristoletnici Trubarjevega rojstva«,
objavljenem v knjigi: Marko Kerševan (ured.), Protestantizem, slovenska
identiteta in združujoča se Evropa, Znanstvenoraziskovalni inštitut
Filozofske Fakultete UL, Ljubljana 2006 ( str. 217–264).
Tokrat ponatiskujemo iz Prijateljeve knjige zgolj odlomke, ki
govore o dveh zanemarjanih ali – če že omenjanih – pogosto zelo
enostransko prikazanih vprašanjih. Največkrat se poudarja, da so
protestanti med ljudstvom in v Cerkvi (o)slabili vero in verovanje,
versko vnemo in disciplino in da je plemstvo k naklonjenosti do
protestantizma navajal zgolj materialni in/ali politični interes. Ivan
Prijatelj je oboje videl drugače …
(V kurzivu v oklepajih so redakcijski prevodi stavkov, ki so v Prijateljevem
besedilu zgolj v nemščini.)
201
Ivan Prijatelj
O KULTURNEM POMENU
SLOVENSKE REFORMACIJE
Pojasnilo
Razprava literarnega zgodovinarja Ivana Prijatelja (1875–1937) z
zgornjim naslovom je izšla kot knjižica v Ljubljani leta 1908 ob 400.
obletnici Trubarjevega rojstva. Bila je eden najpomembnejših posegov
v takratne razprave in polemike o pomenu Trubarja in slovenskega
protestantizma 16. stoletja. V tem smislu (in zato) jo prikaže tudi
Igor Grdina v svoji pregledni razpravi o »Trubarjevem vprašanju« v
slovenski zgodovini v zadnji številki naše revije (Do »fine moke 00«
mleto Trubarjevo vprašanje, Stati inu obstati 3-4/2006, str. 202–235). V
razpravi povzame in izčrpno citira ključna in najpomembnejša Prija-
teljeva stališča in ocene ( glej str. 223, 224, 228–229, 231). O pomenu
Prijateljevega prispevka piše tudi Nenad Hardi Vitorović v članku
»Protestantizem v polemikah ob štiristoletnici Trubarjevega rojstva«,
objavljenem v knjigi: Marko Kerševan (ured.), Protestantizem, slovenska
identiteta in združujoča se Evropa, Znanstvenoraziskovalni inštitut
Filozofske Fakultete UL, Ljubljana 2006 ( str. 217–264).
Tokrat ponatiskujemo iz Prijateljeve knjige zgolj odlomke, ki
govore o dveh zanemarjanih ali – če že omenjanih – pogosto zelo
enostransko prikazanih vprašanjih. Največkrat se poudarja, da so
protestanti med ljudstvom in v Cerkvi (o)slabili vero in verovanje,
versko vnemo in disciplino in da je plemstvo k naklonjenosti do
protestantizma navajal zgolj materialni in/ali politični interes. Ivan
Prijatelj je oboje videl drugače …
(V kurzivu v oklepajih so redakcijski prevodi stavkov, ki so v Prijateljevem
besedilu zgolj v nemščini.)
201
