Page 193 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 193
PETER NOVAK
znani pisec in teolog Darrell E. Bock. Posebnost tega pogleda je v
komplementarnem videnju odnosa med Staro in Novo zavezo. Zago-
vorniki trdijo, da ju njihov pristop bolje povezuje v celoto in je zato
pri eksegezi Svetega pisma bolj celosten, kot tudi bolj dosleden v
zgodovinsko-literarni interpretaciji. Bock razlaga razliko med Izrae-
lom in Cerkvijo tako, da jo opisuje kot različni poglavji v strukturi
Božjega načrta. Razlikujeta se torej kot različna momenta v strukturi,
vendar ne v odrešenjsko-teološkem skupku Božjih ljudi. Abraham je
oče vseh, ki verujejo, kajti vsi so rešeni na podlagi vere (Rim 4). Vsi so
namenjeni k popolni spravi, kjer bodo vsi eno (Rim 8, Raz 21–22;
Bock, 1999: 85, 89, 93).12 Danes tako lahko razločujemo tudi med
tradicionalnim in progresivnim dispenzacionalizmom, vendar se
bomo pri našem presojanju v tem članku omejili na tradicionalnega.
Bistvene lastnosti
Kot trdi Ryrie, je prva najpomembnejša značilnost dispenzacijske
teologije »dosledna uporaba načela običajne, očitne, oziroma dobe-
sedne interpretacije. To načelo ne zanika rabe besednih figur, vztraja
pa pri tem, da ima vsaka figura svoj dobesedni pomen.« (Ryrie, 1984:
322) Druge značilnosti naj bi sledile iz tega načela: »Uporaba tega
načela vodi dispenzacionalizem k razlikovanju Božjega načrta za
Izrael od načrta za Cerkev. Cerkev se torej ni začela v Stari zavezi,
temveč na Binkoštni dan, in Cerkev trenutno ne izpolnjuje tistih
obljub, danih Izraelcem v Stari zavezi, ki se jim še niso izpolnile.«13
(1984: 322) Teolog Blaising pravilno ugotavlja, da dobesedna inter-
pretacija in različna obdobja (dispenzacije) niso izključno lastnosti
dispenzacijske teologije (Blaising, 1992: 23–30). Kaj potemtakem so
njene specifične lastnosti? Karleen meni, da to niso načela interpre-
tacije, temveč specifične predpostavke (Bateman, 1999: 57, op. 57 in
59; Karleen, 1989: 131).14 Bock pa si predstavlja, da vsi razlagajo Sveto
12 V marsičem ta pogled sodi nekje med tradicionalno dispenzacijsko teologijo
in nedispenzacijsko (tako imenovano teologijo zaveze).
13 Hoče reči, da se v oz. na Cerkvi ne izpolnjuje tisto, kar je bilo obljubljeno
Izraelu kot narodu v Stari zavezi.
14 Johnson in drugi so nato poskušali bolj natačno definirati, kaj dispen-
zacionalizem razume pod izrazom »dosledno dobesedna interpretacija«.
191
znani pisec in teolog Darrell E. Bock. Posebnost tega pogleda je v
komplementarnem videnju odnosa med Staro in Novo zavezo. Zago-
vorniki trdijo, da ju njihov pristop bolje povezuje v celoto in je zato
pri eksegezi Svetega pisma bolj celosten, kot tudi bolj dosleden v
zgodovinsko-literarni interpretaciji. Bock razlaga razliko med Izrae-
lom in Cerkvijo tako, da jo opisuje kot različni poglavji v strukturi
Božjega načrta. Razlikujeta se torej kot različna momenta v strukturi,
vendar ne v odrešenjsko-teološkem skupku Božjih ljudi. Abraham je
oče vseh, ki verujejo, kajti vsi so rešeni na podlagi vere (Rim 4). Vsi so
namenjeni k popolni spravi, kjer bodo vsi eno (Rim 8, Raz 21–22;
Bock, 1999: 85, 89, 93).12 Danes tako lahko razločujemo tudi med
tradicionalnim in progresivnim dispenzacionalizmom, vendar se
bomo pri našem presojanju v tem članku omejili na tradicionalnega.
Bistvene lastnosti
Kot trdi Ryrie, je prva najpomembnejša značilnost dispenzacijske
teologije »dosledna uporaba načela običajne, očitne, oziroma dobe-
sedne interpretacije. To načelo ne zanika rabe besednih figur, vztraja
pa pri tem, da ima vsaka figura svoj dobesedni pomen.« (Ryrie, 1984:
322) Druge značilnosti naj bi sledile iz tega načela: »Uporaba tega
načela vodi dispenzacionalizem k razlikovanju Božjega načrta za
Izrael od načrta za Cerkev. Cerkev se torej ni začela v Stari zavezi,
temveč na Binkoštni dan, in Cerkev trenutno ne izpolnjuje tistih
obljub, danih Izraelcem v Stari zavezi, ki se jim še niso izpolnile.«13
(1984: 322) Teolog Blaising pravilno ugotavlja, da dobesedna inter-
pretacija in različna obdobja (dispenzacije) niso izključno lastnosti
dispenzacijske teologije (Blaising, 1992: 23–30). Kaj potemtakem so
njene specifične lastnosti? Karleen meni, da to niso načela interpre-
tacije, temveč specifične predpostavke (Bateman, 1999: 57, op. 57 in
59; Karleen, 1989: 131).14 Bock pa si predstavlja, da vsi razlagajo Sveto
12 V marsičem ta pogled sodi nekje med tradicionalno dispenzacijsko teologijo
in nedispenzacijsko (tako imenovano teologijo zaveze).
13 Hoče reči, da se v oz. na Cerkvi ne izpolnjuje tisto, kar je bilo obljubljeno
Izraelu kot narodu v Stari zavezi.
14 Johnson in drugi so nato poskušali bolj natačno definirati, kaj dispen-
zacionalizem razume pod izrazom »dosledno dobesedna interpretacija«.
191
