Page 194 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 194
RAZPRAVE, [TUDIJE
pismo dobesedno; razlika naj bi bila v tem, kako posredujejo rezultate
v celoto, ki se nanaša na ves svetopisemski kanon. Po drugi strani pa
Herbert ugotavlja, da je bolj osrednje vprašanje »vnaprejšnja prefe-
renca ene Zaveze pred drugo, ki določi zgodovinsko-literarno začetno
točko dobesedne interpretacije« (Bateman, 1999: 38). Trdi, da pristop,
ki izhaja iz Nove zaveze, slednjo rabi za to, da v starozaveznem
besedilu izpostavi Božji namen in tako pojasni to, kar je človeški avtor
menil. In nadaljuje: »Za dispenzacionaliste pa zgodovinsko-literarna
interpretacija obdrži svojo referenčno točko v Stari zavezi.« (Bateman,
1999: 38–39) Spet drugi trdijo, da ni ključna dobesedna razlaga,
temveč »nezmotljivost« Svetega pisma (Shepherd, 1989: 293).15 Pre-
gled teh mnenj je pomemben, da ne bi napačno obsodili nasprotnikov
dispenzacijske teologije, kot da ti ne upoštevajo dobesednega pomena
različnih »dispenzacij« ali da ne zagovarjajo »nezmotljivosti« Svetega
pisma. Prav tako nam ta mnenja prikažejo raznolikost faktorjev, ki
naj bi jih upoštevali v naši oceni. Kljub temu so to mnenja drugih in
v glavnem ne samih dispenzaionalistov. Mi pa želimo oceniti načela,
ki jih oni sami postavljajo kot ključna. Prvo in najpomembnejše
načelo, ki ga bomo obravnavali, je razlikovanje med Izraelom in
Cerkvijo, nato pa še načelo dosledno dobesedne interpretacije, ki je
tudi povezano z vprašanjem izpolnitve obljub in avtorjevega namena.
Razlikovanje med Izraelom in Cerkvijo
Skušali bomo pokazati, da razlikovanje med Izraelom in Cerkvijo
v dispenzacijski teologiji ni neposredna posledica sleherne dobesedne
interpretacije, temveč je prav to razlikovanje tista predpostavka, ki
poslej vodi druga načela, in je s tem poglavitno načelo hermenevtike
dispenzacijskega sistema. Pri presojanju tega razlikovanja bomo
ugotavljali, da le-to spregleda pravo naravo Cerkve ter tako enako
kot različno Božje ravnanje s svojimi ljudmi. Kot je Bock sam dejal o
tradicionalnih dispenezacionalistih: »Pravila igre so določena prin-
15 Z njihovo zavzetostjo za nezmotljivost misli na njihov poskus, da eksegetsko
ločijo besedila, ki si nasprotujejo na dobesedni ravni. Tam kjer se dobesedna
interpretacija zdi napačna glede na dejstva ali zgodovino, preklopijo na
nedobesedni pomen (Shepherd, 1989: 293–295).
192
pismo dobesedno; razlika naj bi bila v tem, kako posredujejo rezultate
v celoto, ki se nanaša na ves svetopisemski kanon. Po drugi strani pa
Herbert ugotavlja, da je bolj osrednje vprašanje »vnaprejšnja prefe-
renca ene Zaveze pred drugo, ki določi zgodovinsko-literarno začetno
točko dobesedne interpretacije« (Bateman, 1999: 38). Trdi, da pristop,
ki izhaja iz Nove zaveze, slednjo rabi za to, da v starozaveznem
besedilu izpostavi Božji namen in tako pojasni to, kar je človeški avtor
menil. In nadaljuje: »Za dispenzacionaliste pa zgodovinsko-literarna
interpretacija obdrži svojo referenčno točko v Stari zavezi.« (Bateman,
1999: 38–39) Spet drugi trdijo, da ni ključna dobesedna razlaga,
temveč »nezmotljivost« Svetega pisma (Shepherd, 1989: 293).15 Pre-
gled teh mnenj je pomemben, da ne bi napačno obsodili nasprotnikov
dispenzacijske teologije, kot da ti ne upoštevajo dobesednega pomena
različnih »dispenzacij« ali da ne zagovarjajo »nezmotljivosti« Svetega
pisma. Prav tako nam ta mnenja prikažejo raznolikost faktorjev, ki
naj bi jih upoštevali v naši oceni. Kljub temu so to mnenja drugih in
v glavnem ne samih dispenzaionalistov. Mi pa želimo oceniti načela,
ki jih oni sami postavljajo kot ključna. Prvo in najpomembnejše
načelo, ki ga bomo obravnavali, je razlikovanje med Izraelom in
Cerkvijo, nato pa še načelo dosledno dobesedne interpretacije, ki je
tudi povezano z vprašanjem izpolnitve obljub in avtorjevega namena.
Razlikovanje med Izraelom in Cerkvijo
Skušali bomo pokazati, da razlikovanje med Izraelom in Cerkvijo
v dispenzacijski teologiji ni neposredna posledica sleherne dobesedne
interpretacije, temveč je prav to razlikovanje tista predpostavka, ki
poslej vodi druga načela, in je s tem poglavitno načelo hermenevtike
dispenzacijskega sistema. Pri presojanju tega razlikovanja bomo
ugotavljali, da le-to spregleda pravo naravo Cerkve ter tako enako
kot različno Božje ravnanje s svojimi ljudmi. Kot je Bock sam dejal o
tradicionalnih dispenezacionalistih: »Pravila igre so določena prin-
15 Z njihovo zavzetostjo za nezmotljivost misli na njihov poskus, da eksegetsko
ločijo besedila, ki si nasprotujejo na dobesedni ravni. Tam kjer se dobesedna
interpretacija zdi napačna glede na dejstva ali zgodovino, preklopijo na
nedobesedni pomen (Shepherd, 1989: 293–295).
192
