Page 205 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 205
IVAN PRIJATELJ
linški zbor naročajo: »ihre Majestät zu bitten, schreien und anzu-
rufen, den Landen und ihren getreuen Unterthanen zur Ruhe die
bösen Missbräuche gnädigst abzustellen« (naj prosijo in nagovorijo
njegovo veličanstvo, da zaradi miru dežel in svojih zvestih podložnikov
milostno odpravi hudobne zlorabe). Tožijo nad pomanjkanjem duhov-
nikov, češ, da ta prihaja »von der Pfründencummulirung und den
Absenten« (kumuliranja cerkvenih služb in odsotnosti). Naj bi se napravila
vizitacija! Upali so še »auf gute christliche Vergleichung« (dobro
krščansko poravnavo)obeh ver in prosili »učenih predikantov«. A na
rezenškem državnem zboru so odkrili morebiti edini pravi vzrok
svojega pristopa k luteranstvu, »indem sie die allgemeinen Land-
plagen, Türkennoth, Feuer und Pest allein der Vernachlässigung der
neuen reinen Religion und der Unbussfertigkeit in ihren Ländern zu
schrieben« (ko so splošne nadloge v deželi, stisko zaradi Turkov, požare in
kugo pripisali zanemarjanju nove čiste religije in nepripravljenosti ljudi v
svojih deželah, da se spokorijo) (Dimitz). Leta 1541 so tožili v Linzu,da
Bog kaznuje deželo najbrž zaradi vražarstva, ki je združeno z roma-
njem na Sv. Goro (pri Gorici – op.red.), vsled česar mora slediti »Straf
Land und Leuten von Gott nach Laut göttlicher Schrift« (Božja kazen
deželi in ljudem, kot jo napoveduje Sveto pismo).
In ravno plemiči, zastopani v stanovih, so pozneje najgorečneje in
najuspešneje ščitili novo vero ter položili gmotni temelj šolam in
izdajam knjig. Pri tem je bila ugodna zanje ta okoliščina, da so bili
sodno in administrativno avtonomni in da so bili po državnih zborih
v neposredni dotiki s kraljem, ki je vedno potreboval njihove pomoči
zoper Turke. Izposlovali so tiho toleranco vsaj za nekatere propoved-
nike ter položili podlago tisku slovenskih knjig v živi veri, da se bo
Bog usmilil svojega zapuščenega nevednega slovenskega ljudstva in
od njega odvrnil kugo, lakoto in vojsko.
…
/23–25:/ Čop pravi, da se slovensko ljudstvo posebno odlikuje od
svojih sosedov po svojem gorečem verskem čutu in pripisuje to
zaslugo našemu prvemu, čistemu janzenizmu. A predhodnik janze-
nizma v očiščevanju in poglobljevanju verskega zmisla je bil slovenski
203
linški zbor naročajo: »ihre Majestät zu bitten, schreien und anzu-
rufen, den Landen und ihren getreuen Unterthanen zur Ruhe die
bösen Missbräuche gnädigst abzustellen« (naj prosijo in nagovorijo
njegovo veličanstvo, da zaradi miru dežel in svojih zvestih podložnikov
milostno odpravi hudobne zlorabe). Tožijo nad pomanjkanjem duhov-
nikov, češ, da ta prihaja »von der Pfründencummulirung und den
Absenten« (kumuliranja cerkvenih služb in odsotnosti). Naj bi se napravila
vizitacija! Upali so še »auf gute christliche Vergleichung« (dobro
krščansko poravnavo)obeh ver in prosili »učenih predikantov«. A na
rezenškem državnem zboru so odkrili morebiti edini pravi vzrok
svojega pristopa k luteranstvu, »indem sie die allgemeinen Land-
plagen, Türkennoth, Feuer und Pest allein der Vernachlässigung der
neuen reinen Religion und der Unbussfertigkeit in ihren Ländern zu
schrieben« (ko so splošne nadloge v deželi, stisko zaradi Turkov, požare in
kugo pripisali zanemarjanju nove čiste religije in nepripravljenosti ljudi v
svojih deželah, da se spokorijo) (Dimitz). Leta 1541 so tožili v Linzu,da
Bog kaznuje deželo najbrž zaradi vražarstva, ki je združeno z roma-
njem na Sv. Goro (pri Gorici – op.red.), vsled česar mora slediti »Straf
Land und Leuten von Gott nach Laut göttlicher Schrift« (Božja kazen
deželi in ljudem, kot jo napoveduje Sveto pismo).
In ravno plemiči, zastopani v stanovih, so pozneje najgorečneje in
najuspešneje ščitili novo vero ter položili gmotni temelj šolam in
izdajam knjig. Pri tem je bila ugodna zanje ta okoliščina, da so bili
sodno in administrativno avtonomni in da so bili po državnih zborih
v neposredni dotiki s kraljem, ki je vedno potreboval njihove pomoči
zoper Turke. Izposlovali so tiho toleranco vsaj za nekatere propoved-
nike ter položili podlago tisku slovenskih knjig v živi veri, da se bo
Bog usmilil svojega zapuščenega nevednega slovenskega ljudstva in
od njega odvrnil kugo, lakoto in vojsko.
…
/23–25:/ Čop pravi, da se slovensko ljudstvo posebno odlikuje od
svojih sosedov po svojem gorečem verskem čutu in pripisuje to
zaslugo našemu prvemu, čistemu janzenizmu. A predhodnik janze-
nizma v očiščevanju in poglobljevanju verskega zmisla je bil slovenski
203
