Page 105 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 105
PRIMO@ JAKOPIN
Bilo je to obdobje velikih odkritij, od Marka Pola, ki mu je uspel
neuresničeni sen Aleksandra Velikega, priti na breg Velikega oceana,
do Vasca da Game, odkritelja morske poti v Indijo, Krištofa Kolumba,
ki je na zelo praktičen način potrdil dvome skeptikov v dogmo o svetu
kot o ravni mizi, in Ferdinanda Magellana, ki je obplul svet. Kakšen
prelep občutek je moral imeti moj soimenjak, ko je držal v roki še po
barvi dišeč, nov novcat primerek svoje knjige, ki bo v stotinah izvodov
ponesel med sonarodnjake vse, kar je najboljšega zbral, uredil in
povezal skupaj.
V našem času so nastopili drugi mediji in druga tehnologija.
Telefon bo kmalu sto petdeset let star, radio in televizija sto, energija
iz atoma in računalniki so že bili petdeset, od prvega človeka v vesolju
jih bo tudi kmalu toliko. In kot je pri iznajdbi tiska trajalo kar nekaj
časa, preden so bili od nje ustrezni učinki, tako tudi šele zdaj žanjemo
prve prave sadove teh izumov. Sem spadajo osebni računalnik, mo-
bilni telefon, digitalna fotografija, film in televizija, GPS, in še vse
drugo, kar si lahko obetamo v bližnji prihodnosti, recimo združitev
vsega naštetega, pa še telekomande za vodene naprave in mini medi-
cinskega diagnostičnega centra v enem samem, lahko prenosnem
osebnem digitalnem asistentu.
In kot je Trubar dobro vedel, da lahko pravi napredek prinese le
pismenost, ko bi vsi lahko prišli do znanja, posredovanega v knjigah,
tako je bilo pred tridesetimi leti jasno, da brez vsem dostopnih
računalnikov informacijske dobe ne more biti. Še v sedemdesetih letih
preteklega stoletja so se programiranja v srednjih šolah učili le s tablo
in kredo, nekdo je duhovito pripomnil, da je to podobno, kot če bi se
učili plavanja samo na suhem, brez plavalnega bazena. Računalniki,
neskončna računska moč, so bili samo za redke izbrance. Kako bi
lahko pozabil večere ob koncu študija, ki sem jih prebil v predsobi,
pred stekleno steno klimatizirane sobe Računskega centra Inštituta
za matematiko, fiziko in mehaniko? Dopoldne in popoldne je bil
računalnik, IBM 1130 s 16 kilobajti pomnilnika in dvema diskoma
po 1 megabajt, namenjen obdelavam v Računskem centru. Izvajal jih
je operater, in če je bila vmes kakšna luknja, so prišli na vrsto tudi
študentski posli, v obliki kupčkov luknjanih kartic, shranjenih v škatli
na pultu pred vrati. Nekaj si sprogramiral, z nekaj sreče in potrpljenja
103
Bilo je to obdobje velikih odkritij, od Marka Pola, ki mu je uspel
neuresničeni sen Aleksandra Velikega, priti na breg Velikega oceana,
do Vasca da Game, odkritelja morske poti v Indijo, Krištofa Kolumba,
ki je na zelo praktičen način potrdil dvome skeptikov v dogmo o svetu
kot o ravni mizi, in Ferdinanda Magellana, ki je obplul svet. Kakšen
prelep občutek je moral imeti moj soimenjak, ko je držal v roki še po
barvi dišeč, nov novcat primerek svoje knjige, ki bo v stotinah izvodov
ponesel med sonarodnjake vse, kar je najboljšega zbral, uredil in
povezal skupaj.
V našem času so nastopili drugi mediji in druga tehnologija.
Telefon bo kmalu sto petdeset let star, radio in televizija sto, energija
iz atoma in računalniki so že bili petdeset, od prvega človeka v vesolju
jih bo tudi kmalu toliko. In kot je pri iznajdbi tiska trajalo kar nekaj
časa, preden so bili od nje ustrezni učinki, tako tudi šele zdaj žanjemo
prve prave sadove teh izumov. Sem spadajo osebni računalnik, mo-
bilni telefon, digitalna fotografija, film in televizija, GPS, in še vse
drugo, kar si lahko obetamo v bližnji prihodnosti, recimo združitev
vsega naštetega, pa še telekomande za vodene naprave in mini medi-
cinskega diagnostičnega centra v enem samem, lahko prenosnem
osebnem digitalnem asistentu.
In kot je Trubar dobro vedel, da lahko pravi napredek prinese le
pismenost, ko bi vsi lahko prišli do znanja, posredovanega v knjigah,
tako je bilo pred tridesetimi leti jasno, da brez vsem dostopnih
računalnikov informacijske dobe ne more biti. Še v sedemdesetih letih
preteklega stoletja so se programiranja v srednjih šolah učili le s tablo
in kredo, nekdo je duhovito pripomnil, da je to podobno, kot če bi se
učili plavanja samo na suhem, brez plavalnega bazena. Računalniki,
neskončna računska moč, so bili samo za redke izbrance. Kako bi
lahko pozabil večere ob koncu študija, ki sem jih prebil v predsobi,
pred stekleno steno klimatizirane sobe Računskega centra Inštituta
za matematiko, fiziko in mehaniko? Dopoldne in popoldne je bil
računalnik, IBM 1130 s 16 kilobajti pomnilnika in dvema diskoma
po 1 megabajt, namenjen obdelavam v Računskem centru. Izvajal jih
je operater, in če je bila vmes kakšna luknja, so prišli na vrsto tudi
študentski posli, v obliki kupčkov luknjanih kartic, shranjenih v škatli
na pultu pred vrati. Nekaj si sprogramiral, z nekaj sreče in potrpljenja
103
