Page 108 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 108
S SIMPOZIJEV 2008
da se vse knjige iz vseh knjižnic znajdejo na internetu. Googlov
projekt o prenosu 10 milijonov knjig v elektronsko obliko, začet leta
2004, vključuje tudi skeniranje vseh 7 milijonov knjig Knjižnice
michiganske univerze. Končano naj bi bilo v šestih letih, kmalu po
letu 2010 in naj bi stalo približno 10 dolarjev na knjigo. V Narodni in
univerzitetni knjižnici v Ljubljani hranijo približno 3 milijone knjig,
in še čakajo na korenjaka, ki bo zbral denar in se projekta lotil.
Strojno prevajanje iz slovenskega jezika v glavne svetovne jezike je
naslednji izziv, ki še čaka na ustrezno rešitev. Slovenci žal sami od
sebe ne govorimo angleško, da se nam s temi problemi ne bi bilo
treba ubadati in smo prisiljeni v dvojezičnost. In koliko lažje bi nam
bilo, koliko težkega dela bi bilo prihranjenega, če bi se recimo dalo
besedilo, ki ga, navadno v časovni stiski, spravimo skupaj, strojno
prevesti v sprejemljivo angleščino. Tako žalostno je gledati slovenske
spletne strani, pripravljene samo v angleščini. Avtor besedil skoraj
gotovo ne sovraži našega jezika, le časa morda ni bilo, da bi pisal
dvakrat. Pa še težko delo je imel, po zadnjih raziskavah povprečni
izobraženec, katerega materin jezik ni angleški, obvlada ta jezik kot
14-letni angleški šolar.
Strojno prepoznavanje govora je tudi na tapeti. Tipkanje najbrž
nikomur ni prijetno opravilo, mimogrede kljuneš mimo, pa je treba
nazaj in popravljati. Narekovanje računalniku bo sicer zahtevalo
urejene misli in nezmedeno glavo, ampak govoriš pa le sedemkrat
hitreje kot tipkaš.
Drugih problemov, ki niso neposredno povezani s pismenostjo, je
tudi še kar nekaj. Odprava neinvazivnih metod v medicini že sodi
sem. Jemanje krvi za laboratorijske analize, kot ga poznamo danes,
mirno lahko postavimo v srednji vek. Koliko trpinov vsak dan zabode
igla v žilo, ali tudi skozi in skozi, fizičnih in psihičnih travm teh
posegov se nikoli povsem ne rešiš. Izumitelj umetne pijavke, ki ti bo
kri vzela tako, da tega skoraj ne opaziš, bo še zaslužnejši od izumitelja
telefona in televizije.
Robotika prav tako še čaka na pravi preboj. Ko se bo majhen robot
sprehodil po krompirišču in z vseh listkov pobral koloradske hrošče,
ne da bi kaj pohodil, bo pa res vsakemu jasno, kaj je ekološko
pridelovanje hrane. Da o osebnem robotu, ki bo šel z vami na Triglav,
nesel nahrbtnik, pa še lubenico zraven, lepo ves čas na hladnem, na
106
da se vse knjige iz vseh knjižnic znajdejo na internetu. Googlov
projekt o prenosu 10 milijonov knjig v elektronsko obliko, začet leta
2004, vključuje tudi skeniranje vseh 7 milijonov knjig Knjižnice
michiganske univerze. Končano naj bi bilo v šestih letih, kmalu po
letu 2010 in naj bi stalo približno 10 dolarjev na knjigo. V Narodni in
univerzitetni knjižnici v Ljubljani hranijo približno 3 milijone knjig,
in še čakajo na korenjaka, ki bo zbral denar in se projekta lotil.
Strojno prevajanje iz slovenskega jezika v glavne svetovne jezike je
naslednji izziv, ki še čaka na ustrezno rešitev. Slovenci žal sami od
sebe ne govorimo angleško, da se nam s temi problemi ne bi bilo
treba ubadati in smo prisiljeni v dvojezičnost. In koliko lažje bi nam
bilo, koliko težkega dela bi bilo prihranjenega, če bi se recimo dalo
besedilo, ki ga, navadno v časovni stiski, spravimo skupaj, strojno
prevesti v sprejemljivo angleščino. Tako žalostno je gledati slovenske
spletne strani, pripravljene samo v angleščini. Avtor besedil skoraj
gotovo ne sovraži našega jezika, le časa morda ni bilo, da bi pisal
dvakrat. Pa še težko delo je imel, po zadnjih raziskavah povprečni
izobraženec, katerega materin jezik ni angleški, obvlada ta jezik kot
14-letni angleški šolar.
Strojno prepoznavanje govora je tudi na tapeti. Tipkanje najbrž
nikomur ni prijetno opravilo, mimogrede kljuneš mimo, pa je treba
nazaj in popravljati. Narekovanje računalniku bo sicer zahtevalo
urejene misli in nezmedeno glavo, ampak govoriš pa le sedemkrat
hitreje kot tipkaš.
Drugih problemov, ki niso neposredno povezani s pismenostjo, je
tudi še kar nekaj. Odprava neinvazivnih metod v medicini že sodi
sem. Jemanje krvi za laboratorijske analize, kot ga poznamo danes,
mirno lahko postavimo v srednji vek. Koliko trpinov vsak dan zabode
igla v žilo, ali tudi skozi in skozi, fizičnih in psihičnih travm teh
posegov se nikoli povsem ne rešiš. Izumitelj umetne pijavke, ki ti bo
kri vzela tako, da tega skoraj ne opaziš, bo še zaslužnejši od izumitelja
telefona in televizije.
Robotika prav tako še čaka na pravi preboj. Ko se bo majhen robot
sprehodil po krompirišču in z vseh listkov pobral koloradske hrošče,
ne da bi kaj pohodil, bo pa res vsakemu jasno, kaj je ekološko
pridelovanje hrane. Da o osebnem robotu, ki bo šel z vami na Triglav,
nesel nahrbtnik, pa še lubenico zraven, lepo ves čas na hladnem, na
106
