Page 134 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 134
S SIMPOZIJEV 2008
Bolj smiselno je pogledati binkoštno liturgijo pravoslavne cerkve.
Kondakion (liturgični verz s teološko značilnostjo praznika, ki se
doda liturgiji) za binkoštno nedeljo se glasi:
»Nekoč je Najvišji stopil z nebes, pomešal jezike in razpršil ljud-
stva. / Ko je delil ognjene zublje, je vse pozval k enotnosti. Enoglasno
zdaj slavimo Svetega duha«. 14
Jezikovni čudež na binkoštni dan (Apd 2,1–11) se razkriva v branju
berila med bogoslužjem na binkoštno nedeljo. Bog je torej zbral ljudi,
katerih jezike je po gradnji babilonskega stolpa zmešal, in jih pozval
k ponovnemu medsebojnemu razumevanju in enotnosti. Pri binkošt-
nem bogoslužju naj se enoglasno slavi Bog. Sveti duh je razklano
človeštvo prek vseh jezikovnih, narodnih in deželnih meja pripeljal k
enotnosti in v Božje kraljestvo.
Trubar in njegova sodelavca so imeli nekaj znanja o pravoslavni
cerkvi in njenem bogoslužju. To je izviralo že iz same geografske
bližine Slovenije z Bosno, Srbijo in Bolgarijo in iz mnogih stikov s
popotniki, diplomati, trgovci, begunci in teologi, predvsem tudi z
menihoma iz Bosne in Srbije, ki sta Trubarju nekaj časa pomagala
pri tiskanju. V predgovoru k prvemu delu Nove zaveze v hrvaškem
jeziku in v glagolici (Tübingen 1562) so avtorji razglabljali o pravo-
slavni cerkvi v vzhodni in jugovzhodni Evropi in zelo izčrpno opisali
Chrysostomosovo liturgijo, »ki jo imenujejo liturgija sv. Ivana Zlato-
ustega«.15 Omenjen je celo binkoštni praznik, vendar ni citirana bin-
koštna liturgija. Morda so Trubar in njegova sodelavca misel, da sta
jezikovna zmešnjava po gradnji babilonskega stolpa in jezikovno
prevodu: Des heiligen Mar Jakob Homilie über den heiligen Pfingstsonntag und die
Austeilung der Zungen und die Gnadengaben der Apostel, Sveta zgodba Jakobove
homilije o sveti binkoštni nedelji in razdelitvi jezikov ter o milostnih darovih
apostolov); jezikovni čudež v tempeljski dvorani pri zadnji večerji na hribu
Sion se primerja z jezikovno zmešnjavo v Babilonu. V: Ausgewählte Schriften
der Syrischen Dichter Cyrillonas, Baläus, Isaak von Antiochia und Jakob von Sarug,
Bibliothek der Kirchenväter, München 1913, 271–285. Benz 1949, 176–179.
14 Neophytos Edelby, Liturgikon, 215, Recklinghausen 1967; »Liturgična knjiga«
bizantinske Cerkve.
15 Sakrausky, 206; celotni odlomek o pravoslavni Cerkvi, že kar mali nauk o
veroizpovedi, prav tam, 205–208.
132
Bolj smiselno je pogledati binkoštno liturgijo pravoslavne cerkve.
Kondakion (liturgični verz s teološko značilnostjo praznika, ki se
doda liturgiji) za binkoštno nedeljo se glasi:
»Nekoč je Najvišji stopil z nebes, pomešal jezike in razpršil ljud-
stva. / Ko je delil ognjene zublje, je vse pozval k enotnosti. Enoglasno
zdaj slavimo Svetega duha«. 14
Jezikovni čudež na binkoštni dan (Apd 2,1–11) se razkriva v branju
berila med bogoslužjem na binkoštno nedeljo. Bog je torej zbral ljudi,
katerih jezike je po gradnji babilonskega stolpa zmešal, in jih pozval
k ponovnemu medsebojnemu razumevanju in enotnosti. Pri binkošt-
nem bogoslužju naj se enoglasno slavi Bog. Sveti duh je razklano
človeštvo prek vseh jezikovnih, narodnih in deželnih meja pripeljal k
enotnosti in v Božje kraljestvo.
Trubar in njegova sodelavca so imeli nekaj znanja o pravoslavni
cerkvi in njenem bogoslužju. To je izviralo že iz same geografske
bližine Slovenije z Bosno, Srbijo in Bolgarijo in iz mnogih stikov s
popotniki, diplomati, trgovci, begunci in teologi, predvsem tudi z
menihoma iz Bosne in Srbije, ki sta Trubarju nekaj časa pomagala
pri tiskanju. V predgovoru k prvemu delu Nove zaveze v hrvaškem
jeziku in v glagolici (Tübingen 1562) so avtorji razglabljali o pravo-
slavni cerkvi v vzhodni in jugovzhodni Evropi in zelo izčrpno opisali
Chrysostomosovo liturgijo, »ki jo imenujejo liturgija sv. Ivana Zlato-
ustega«.15 Omenjen je celo binkoštni praznik, vendar ni citirana bin-
koštna liturgija. Morda so Trubar in njegova sodelavca misel, da sta
jezikovna zmešnjava po gradnji babilonskega stolpa in jezikovno
prevodu: Des heiligen Mar Jakob Homilie über den heiligen Pfingstsonntag und die
Austeilung der Zungen und die Gnadengaben der Apostel, Sveta zgodba Jakobove
homilije o sveti binkoštni nedelji in razdelitvi jezikov ter o milostnih darovih
apostolov); jezikovni čudež v tempeljski dvorani pri zadnji večerji na hribu
Sion se primerja z jezikovno zmešnjavo v Babilonu. V: Ausgewählte Schriften
der Syrischen Dichter Cyrillonas, Baläus, Isaak von Antiochia und Jakob von Sarug,
Bibliothek der Kirchenväter, München 1913, 271–285. Benz 1949, 176–179.
14 Neophytos Edelby, Liturgikon, 215, Recklinghausen 1967; »Liturgična knjiga«
bizantinske Cerkve.
15 Sakrausky, 206; celotni odlomek o pravoslavni Cerkvi, že kar mali nauk o
veroizpovedi, prav tam, 205–208.
132
