Page 135 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 135
ERICH BRYNER
razumevanje s prihodom Svetega duha na binkoštni praznik tesno
povezana, prevzeli iz pravoslavne liturgije ali iz svojih srečanj s
pravoslavnimi duhovniki.
Toda tudi v reformatorski teologiji ta misel nikakor ni bila redka,
čeprav se v Luthrovih, Melanchthonovih delih in delih drugih teo-
logov, ki jih je preučil Ernst Benz, ne pojavi. Ker je Trubar nekoč
dejal, da se je od Heinricha Bullingerja in drugih teologov v Zürichu
veliko naučil, in ker si je tudi nekaj časa (1555–1559) dopisoval z
Bullingerjem,16 bi lahko iskali tudi na tem mestu. Heinrich Bullinger
v svojem obširnem komentarju o Apd 2, 1–4, z binkoštnim dogod-
kom ni povezal jezikovne zmešnjave, temveč izgon iz raja. Darilo Sveta
duha na binkoštni dan je označil kot veliko skrivnost, čudovito
odredbo in najsvetejši Božji sklep, kajti Bog je razveljavil izvirni
Adamov greh in tako ponovno vzpostavil Božjo podobo v človeku.
Kristus je po svoji smrti, vstajenju in vnebovzetju na binkoštni dan
Svetega duha postavil nad vse meso, da bi bili ljudje spet ozdravljeni
in bi se izbrisana Božja podoba v nas ponovno popravila (uporabljena
glagola sta restituere in reparare). Jezikovni čudež je za Bullingerja
poleg tega še priložnost, da pojasnjuje intenzivni študij jezikov za
oznanjanje evangelija.17
Obširna razglabljanja o jezikovni zmešnjavi po gradnji babilon-
skega stolpa in o jezikovnem razumevanju na prvi binkoštni praznik
so pri züriškem teologu Theodorju Biblianderju (1505–1564). V enem
od njegovih glavnih del, knjigi De ratione communi omnium linguarum
et literarum commentarius (Komentar o znanstvenem sistemu vseh
16 »… ich hab aus euren und des herren Pellicani commentariis, gottlob, vill
erlernet und aus derselbigen 17. jar noch einander in Windischland gepredigt
…« (Trubar Bullingerju, 13. septembra 1555, Zürich, Mestni arhiv E II 345,
419). – Konrad Pellikan (1478–1556) je bil od leta 1526 do svoje smrti profesor
hebrejske stare zaveze na Šoli teologije v Zürichu in avtor filozofsko
natančnih biblijskih komentarjev o Stari in Novi zavezi. Objavil je med
drugim: Commentarii Bibliorum, 4 knjige Zürich 1532–1539; In sacrosancta
quatuor evangelia et apostoloum acta Commentarii, Zürich 1537; In omnes
apostolicas epistolas commentarii, Zürich 1539.
17 Heinrich Bullinger, In Acta apostolorum commentariorum libri VI, Tiguri 1533,
18v-22r.
133
razumevanje s prihodom Svetega duha na binkoštni praznik tesno
povezana, prevzeli iz pravoslavne liturgije ali iz svojih srečanj s
pravoslavnimi duhovniki.
Toda tudi v reformatorski teologiji ta misel nikakor ni bila redka,
čeprav se v Luthrovih, Melanchthonovih delih in delih drugih teo-
logov, ki jih je preučil Ernst Benz, ne pojavi. Ker je Trubar nekoč
dejal, da se je od Heinricha Bullingerja in drugih teologov v Zürichu
veliko naučil, in ker si je tudi nekaj časa (1555–1559) dopisoval z
Bullingerjem,16 bi lahko iskali tudi na tem mestu. Heinrich Bullinger
v svojem obširnem komentarju o Apd 2, 1–4, z binkoštnim dogod-
kom ni povezal jezikovne zmešnjave, temveč izgon iz raja. Darilo Sveta
duha na binkoštni dan je označil kot veliko skrivnost, čudovito
odredbo in najsvetejši Božji sklep, kajti Bog je razveljavil izvirni
Adamov greh in tako ponovno vzpostavil Božjo podobo v človeku.
Kristus je po svoji smrti, vstajenju in vnebovzetju na binkoštni dan
Svetega duha postavil nad vse meso, da bi bili ljudje spet ozdravljeni
in bi se izbrisana Božja podoba v nas ponovno popravila (uporabljena
glagola sta restituere in reparare). Jezikovni čudež je za Bullingerja
poleg tega še priložnost, da pojasnjuje intenzivni študij jezikov za
oznanjanje evangelija.17
Obširna razglabljanja o jezikovni zmešnjavi po gradnji babilon-
skega stolpa in o jezikovnem razumevanju na prvi binkoštni praznik
so pri züriškem teologu Theodorju Biblianderju (1505–1564). V enem
od njegovih glavnih del, knjigi De ratione communi omnium linguarum
et literarum commentarius (Komentar o znanstvenem sistemu vseh
16 »… ich hab aus euren und des herren Pellicani commentariis, gottlob, vill
erlernet und aus derselbigen 17. jar noch einander in Windischland gepredigt
…« (Trubar Bullingerju, 13. septembra 1555, Zürich, Mestni arhiv E II 345,
419). – Konrad Pellikan (1478–1556) je bil od leta 1526 do svoje smrti profesor
hebrejske stare zaveze na Šoli teologije v Zürichu in avtor filozofsko
natančnih biblijskih komentarjev o Stari in Novi zavezi. Objavil je med
drugim: Commentarii Bibliorum, 4 knjige Zürich 1532–1539; In sacrosancta
quatuor evangelia et apostoloum acta Commentarii, Zürich 1537; In omnes
apostolicas epistolas commentarii, Zürich 1539.
17 Heinrich Bullinger, In Acta apostolorum commentariorum libri VI, Tiguri 1533,
18v-22r.
133
