Page 133 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 133
ERICH BRYNER
kot zadnji v tej vrsti in v obdobju, ko se bliža konec sveta, je zdaj na
vrsti prevod v slovenski jezik in hrvaščino, ki se bo širil tudi na Poljsko,
v Litvo, k Rusinom in Moskovitom in k muslimanskim Turkom.
Ernst Benz, cerkveni zgodovinar in ekumenist v Marburgu (Nemčija)
(1907–1978), je v svojem znanstvenem delu Hans von Ungnad in
reformacija med južnimi Slovani (1949) ugotovil, da »teološka primer-
java babilonske jezikovne zmešnjave kot utemeljitev za prekletstvo in
kazen ljudskega jezika in binkoštni dogodek kot posvečenje ljudskega
jezika ni tako ni predstavljena niti pri Luthru ali Melanchthonu niti
pri drugih reformatorjih«.10 Luther ima v svoji interpretaciji gradnje
babilonskega stolpa (1527), v razlagi binkoštnega praznika (1526) in
v drugih spisih zares povsem drugačne namene.11 Tudi Erazem Rot-
terdamski, katerega komentarje Svetega pisma je Trubar po lastnem
pričanju zelo cenil in uporabljal, je v svojem razmišljanju o bin-
koštnem dogodku poudaril povsem drugo: Zakon Stare zaveze je bil
izraelskemu ljudstvu izročen na gori Sinaj, zakon Nove zaveze, evan-
gelij, je bil apostolom prav tako podarjen na gori, v zgornjem pro-
storu templja na gori Sion.12 Benz je v pesnitvi sirijskega teologa
Jacoba Batnaeja von Saruga (451–521) našel zanimivo vzporednost
med 1Mz 11 in Apd 2.13 Vendar je vprašljivo, ali je Trubar sirijsko
pesnitev sploh poznal.
10 Benz 1949, 170.
11 Martin Luther je v delu Genesin declarationem iz leta 1527 v 11. poglavju
označil samoljubje človeka kratko malo kot Božjo kazen za gradnjo
babilonskega stolpa in posebej omenil napačno pridigo Božje besede po
delitvi papeštva, v samostanih in sektah, in medsebojno nerazumevanje med
teologi. Če ostanemo v Kristusu, ostanemo tudi v enotnosti in se med seboj
razumemo. D. Martin Luthers Werke, Kritična skupna izdaja, 24, Weimar 1900,
226–236. Primerjaj tudi Luthrovo pridigo za binkoštno nedeljo 1526, isto,
knjiga 10,1,2, 278–284.
12 Collected Works of Erasmus. New Testament Scholarship, knjiga 50, Paraphrase on
Acts of the Apostles, 13 sl., Toronto, 1995. Primerjaj tudi Theodor Bibliander:
De ratione communi (gl. spodaj op. 18), 57, in Konrad Pellikan: In … acta
commentarii (glej spodaj navedeno opombo 16), 15 sl.
13 Jacob Batnae iz Saruga (451–521), avtor okoli 700 homilij v verzih, od katerih
je več kot 300 ohranjenih in so delno vplivale na sirijsko liturgijo, je ustvaril
obsežno pesnitev o jezikovnem čudežu na binkoštni praznik (v nemškem
131
kot zadnji v tej vrsti in v obdobju, ko se bliža konec sveta, je zdaj na
vrsti prevod v slovenski jezik in hrvaščino, ki se bo širil tudi na Poljsko,
v Litvo, k Rusinom in Moskovitom in k muslimanskim Turkom.
Ernst Benz, cerkveni zgodovinar in ekumenist v Marburgu (Nemčija)
(1907–1978), je v svojem znanstvenem delu Hans von Ungnad in
reformacija med južnimi Slovani (1949) ugotovil, da »teološka primer-
java babilonske jezikovne zmešnjave kot utemeljitev za prekletstvo in
kazen ljudskega jezika in binkoštni dogodek kot posvečenje ljudskega
jezika ni tako ni predstavljena niti pri Luthru ali Melanchthonu niti
pri drugih reformatorjih«.10 Luther ima v svoji interpretaciji gradnje
babilonskega stolpa (1527), v razlagi binkoštnega praznika (1526) in
v drugih spisih zares povsem drugačne namene.11 Tudi Erazem Rot-
terdamski, katerega komentarje Svetega pisma je Trubar po lastnem
pričanju zelo cenil in uporabljal, je v svojem razmišljanju o bin-
koštnem dogodku poudaril povsem drugo: Zakon Stare zaveze je bil
izraelskemu ljudstvu izročen na gori Sinaj, zakon Nove zaveze, evan-
gelij, je bil apostolom prav tako podarjen na gori, v zgornjem pro-
storu templja na gori Sion.12 Benz je v pesnitvi sirijskega teologa
Jacoba Batnaeja von Saruga (451–521) našel zanimivo vzporednost
med 1Mz 11 in Apd 2.13 Vendar je vprašljivo, ali je Trubar sirijsko
pesnitev sploh poznal.
10 Benz 1949, 170.
11 Martin Luther je v delu Genesin declarationem iz leta 1527 v 11. poglavju
označil samoljubje človeka kratko malo kot Božjo kazen za gradnjo
babilonskega stolpa in posebej omenil napačno pridigo Božje besede po
delitvi papeštva, v samostanih in sektah, in medsebojno nerazumevanje med
teologi. Če ostanemo v Kristusu, ostanemo tudi v enotnosti in se med seboj
razumemo. D. Martin Luthers Werke, Kritična skupna izdaja, 24, Weimar 1900,
226–236. Primerjaj tudi Luthrovo pridigo za binkoštno nedeljo 1526, isto,
knjiga 10,1,2, 278–284.
12 Collected Works of Erasmus. New Testament Scholarship, knjiga 50, Paraphrase on
Acts of the Apostles, 13 sl., Toronto, 1995. Primerjaj tudi Theodor Bibliander:
De ratione communi (gl. spodaj op. 18), 57, in Konrad Pellikan: In … acta
commentarii (glej spodaj navedeno opombo 16), 15 sl.
13 Jacob Batnae iz Saruga (451–521), avtor okoli 700 homilij v verzih, od katerih
je več kot 300 ohranjenih in so delno vplivale na sirijsko liturgijo, je ustvaril
obsežno pesnitev o jezikovnem čudežu na binkoštni praznik (v nemškem
131
