Page 179 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 179
ZVONE [TRUBELJ
skupnost sv. Manga ter bil duhovno in literarno nadvse ustvarjalen.
Po dveh letih po prihodu v Kempten, leta 1555, je prevedel in objavil
prvo novozavezno knjigo, Ta evangeli svetiga Matevža. Že čez dve leti,
leta 1557 je izšlo nadaljevanje, Ta prvi dejl tiga Noviga testamenta). In
hkrati tudi prvi teološki prikaz in razlaga verskih resnic v slovenščini:
Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor. Sedem let je minilo od izida
Katekizma in Abecednika: le sedem let od prvih sistematičnih zapisov
slovenske abecede in prvih trditev o pravi veri in že smo pri teološkem,
že kar strokovnem besedilu o opravičenju. To kratko, a sila plodno
obdobje Trubarjevega prevajalskega in literarnega ustvarjanja dobro
nakazuje Trubarjevo odločnost in namero, da svojim »lubim Slo-
vencem« v čim krajšem času odpre dostop do knjige, do žive Božje
besede, ki naj jo bere in razume vsak Slovenec. Lahko rečemo, da gre
za sedem čudežnih let. Sedem debelih let, ki se bodo preroku povrnila
s sedmimi leti popolnega molka, s sedmimi suhimi leti, leti trpljenja.
Kot smo lahko slišali v nedeljo, 1. junija 2008 v cerkvi sv. Manga v
Kemptnu ob že omenjenem jubilejnem romanju Slovenskega prote-
stantskega društva Primož Trubar po Trubarjevih poteh, je bilo
Trubarjevo konkretno dušnopastirsko delo nerazdružno povezano s
prevajanjem Biblije v razumljiv jezik, materni jezik njegovih rojakov,
»lubih Slovencev«. Dekan Jörg Dittmar je v cerkvi sv. Manga v Kemptnu
v pridigi izrecno poudaril:
»Kar je Luther začel v Wartburgu – je Primož Trubar nadaljeval v
Kemptnu. Vemo, da je v kemptenskem obdobju v slovenščino prevajal
predvsem Pavlova pisma. In to, mislim ne pod ravno primerljivimi
pogoji (...); bil je daleč od domovine in daleč od tistih, za katere je
prevajal. In še enkrat: prevajanje Svetega pisma ni samo literarni
postopek. Je dejanje vere, dejanje poglabljanja in poosebljenja, dejanje
ustvarjanja vesele novice o Jezusu Kristusu (...). Ne bi bilo dovolj, če
se danes Trubarja spominjamo samo zaradi velike zgodovinske za-
sluge kulturnega ustvarjanja. Naloga, da prevajamo Kristusovo sporo-
čilo za nas čas in za naše življenje, je prav za nas protestante zapisana
v naši ustanovni listini, tako kot je bila za Primoža Trubarja.«20
20 Citat iz pridige dekana Jörga Dittmarja v cerkvi sv. Manga v Kemptnu 1. ju-
nija 2008.
177
skupnost sv. Manga ter bil duhovno in literarno nadvse ustvarjalen.
Po dveh letih po prihodu v Kempten, leta 1555, je prevedel in objavil
prvo novozavezno knjigo, Ta evangeli svetiga Matevža. Že čez dve leti,
leta 1557 je izšlo nadaljevanje, Ta prvi dejl tiga Noviga testamenta). In
hkrati tudi prvi teološki prikaz in razlaga verskih resnic v slovenščini:
Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor. Sedem let je minilo od izida
Katekizma in Abecednika: le sedem let od prvih sistematičnih zapisov
slovenske abecede in prvih trditev o pravi veri in že smo pri teološkem,
že kar strokovnem besedilu o opravičenju. To kratko, a sila plodno
obdobje Trubarjevega prevajalskega in literarnega ustvarjanja dobro
nakazuje Trubarjevo odločnost in namero, da svojim »lubim Slo-
vencem« v čim krajšem času odpre dostop do knjige, do žive Božje
besede, ki naj jo bere in razume vsak Slovenec. Lahko rečemo, da gre
za sedem čudežnih let. Sedem debelih let, ki se bodo preroku povrnila
s sedmimi leti popolnega molka, s sedmimi suhimi leti, leti trpljenja.
Kot smo lahko slišali v nedeljo, 1. junija 2008 v cerkvi sv. Manga v
Kemptnu ob že omenjenem jubilejnem romanju Slovenskega prote-
stantskega društva Primož Trubar po Trubarjevih poteh, je bilo
Trubarjevo konkretno dušnopastirsko delo nerazdružno povezano s
prevajanjem Biblije v razumljiv jezik, materni jezik njegovih rojakov,
»lubih Slovencev«. Dekan Jörg Dittmar je v cerkvi sv. Manga v Kemptnu
v pridigi izrecno poudaril:
»Kar je Luther začel v Wartburgu – je Primož Trubar nadaljeval v
Kemptnu. Vemo, da je v kemptenskem obdobju v slovenščino prevajal
predvsem Pavlova pisma. In to, mislim ne pod ravno primerljivimi
pogoji (...); bil je daleč od domovine in daleč od tistih, za katere je
prevajal. In še enkrat: prevajanje Svetega pisma ni samo literarni
postopek. Je dejanje vere, dejanje poglabljanja in poosebljenja, dejanje
ustvarjanja vesele novice o Jezusu Kristusu (...). Ne bi bilo dovolj, če
se danes Trubarja spominjamo samo zaradi velike zgodovinske za-
sluge kulturnega ustvarjanja. Naloga, da prevajamo Kristusovo sporo-
čilo za nas čas in za naše življenje, je prav za nas protestante zapisana
v naši ustanovni listini, tako kot je bila za Primoža Trubarja.«20
20 Citat iz pridige dekana Jörga Dittmarja v cerkvi sv. Manga v Kemptnu 1. ju-
nija 2008.
177
