Page 180 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 180
S SIMPOZIJEV 2008
Bad Urach – Biblijski zavod in Trubarjeva vizija Balkana
Sedaj bi vas povabil iz Kemptna v Urach; skupaj obiščimo po-
membno, dasiravno kratko obdobje Trubarjevega življenja na Würt-
temberškem, tedanji Urach, kjer mu je vojvoda Krištof pred odhodom
za superintendenta v Ljubljano (leta 1561) zaupal mesto župnika in
mesto ravnatelja biblijskega zavoda za izdajanje knjig v slovenskem,
hrvaško-glagolskem in srbsko-cirilskem jeziku.
Glede t. i. biblijskega zavoda bi rad nekaj razjasnil. Vedeti moramo,
da je izraz biblijski zavod prevod nemške besede Bibelanstalt, ki je
nastala veliko poznee. Zato lahko govorimo o biblijskem zavodu le
posredno; v resnici je takrat šlo za slovensko in hrvaško glagolsko,
cirilsko in latinično tiskarno, združeno s skupino prevajalcev in
založniških vodij.
Izvor bibličnih družb sega v Anglijo, kjer je bila že leta 1698
ustanovljena British and Foreign Bible Society (Britanska in tuja
biblična družba). Že leta 1711 je v Nemčiji po tem modelu v mestu
Halle nastala Cansteinsche Bibelanstalt, sto let poznje, leta 1812, je
bila v Stuttgartu ustanovljena znamenita Württemberška biblična
družba, Württembergische Bibelanstalt. Otto Schuster je v svojem
prikazu zgodovinskih slik iz württemberške cerkvene zgodovine med
letoma 1534 in 1934 leta 1935 prvič poimenoval Uraško tiskarno z
Uracher Bibelanstalt, Uraški biblijski zavod ali Uraška biblijska družba,
in celo še več: Prva evangeljska biblična družba.21
Ko je bilo Trubarju v roko dano pero, ga ni več odložil! Tudi to
dokazuje pogum in vztrajnost preroka. Iz obilja svojega notranjega
bogastva, iz popolne predanosti duhovnemu poslanstvu v službi
evangeljske Besede, je še istega leta, leta 1557 prišel novi izziv, nova
preroška naloga: z božjo Besedo ne le med Slovence v njihovem
materinem jeziku, z božjo Besedo še dlje, vse do Konstantinopla, do
središča osmanskega cesarstva, do sultana. Pot po Balkanu je vodila
skozi hrvaške, bosanske, srbske, bolgarske dežele. V njim razum-
ljivem, maternem jeziku pa je pomenilo: hrvaški jezik, pisan v glago-
lici, in srbski jezik, pisan v cirilici.
21 Otto Schuster, Aus 400 Jahren. Bilder aus der württemberischen Kirchengeschichte
1534–1934, Stuttgart 1935, str. 54-62: Die erste evangelische Bibelanstalt (Prvi
evangeljski biblijski zavod).
178
Bad Urach – Biblijski zavod in Trubarjeva vizija Balkana
Sedaj bi vas povabil iz Kemptna v Urach; skupaj obiščimo po-
membno, dasiravno kratko obdobje Trubarjevega življenja na Würt-
temberškem, tedanji Urach, kjer mu je vojvoda Krištof pred odhodom
za superintendenta v Ljubljano (leta 1561) zaupal mesto župnika in
mesto ravnatelja biblijskega zavoda za izdajanje knjig v slovenskem,
hrvaško-glagolskem in srbsko-cirilskem jeziku.
Glede t. i. biblijskega zavoda bi rad nekaj razjasnil. Vedeti moramo,
da je izraz biblijski zavod prevod nemške besede Bibelanstalt, ki je
nastala veliko poznee. Zato lahko govorimo o biblijskem zavodu le
posredno; v resnici je takrat šlo za slovensko in hrvaško glagolsko,
cirilsko in latinično tiskarno, združeno s skupino prevajalcev in
založniških vodij.
Izvor bibličnih družb sega v Anglijo, kjer je bila že leta 1698
ustanovljena British and Foreign Bible Society (Britanska in tuja
biblična družba). Že leta 1711 je v Nemčiji po tem modelu v mestu
Halle nastala Cansteinsche Bibelanstalt, sto let poznje, leta 1812, je
bila v Stuttgartu ustanovljena znamenita Württemberška biblična
družba, Württembergische Bibelanstalt. Otto Schuster je v svojem
prikazu zgodovinskih slik iz württemberške cerkvene zgodovine med
letoma 1534 in 1934 leta 1935 prvič poimenoval Uraško tiskarno z
Uracher Bibelanstalt, Uraški biblijski zavod ali Uraška biblijska družba,
in celo še več: Prva evangeljska biblična družba.21
Ko je bilo Trubarju v roko dano pero, ga ni več odložil! Tudi to
dokazuje pogum in vztrajnost preroka. Iz obilja svojega notranjega
bogastva, iz popolne predanosti duhovnemu poslanstvu v službi
evangeljske Besede, je še istega leta, leta 1557 prišel novi izziv, nova
preroška naloga: z božjo Besedo ne le med Slovence v njihovem
materinem jeziku, z božjo Besedo še dlje, vse do Konstantinopla, do
središča osmanskega cesarstva, do sultana. Pot po Balkanu je vodila
skozi hrvaške, bosanske, srbske, bolgarske dežele. V njim razum-
ljivem, maternem jeziku pa je pomenilo: hrvaški jezik, pisan v glago-
lici, in srbski jezik, pisan v cirilici.
21 Otto Schuster, Aus 400 Jahren. Bilder aus der württemberischen Kirchengeschichte
1534–1934, Stuttgart 1935, str. 54-62: Die erste evangelische Bibelanstalt (Prvi
evangeljski biblijski zavod).
178
