Page 24 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 24
S SIMPOZIJEV 2008
poljščini, nemščini. Na vrhu seznama zadetkov s Trubarjem je poleg
Wikipedije spletna stran društva Hervardi, ki skrbi »za ohranjanje
domoljubnih tradicij« (gre za slovensko paravojaško organizacijo, ki
se v zadnjem času izpostavlja v protestnih pohodih na južni meji). Če
že slovenisti ne pogrešajo digitalnega Trubarja, nam ga mogoče
digitalizirajo nacionalistični rojaki.
Kaj povezuje Trubarja in internet? Pojma sta daleč vsaksebi in v
naslovu simpozija ju združuje status zgodovinske prelomnosti. Tru-
bar je prelomen kot začetnik slovenske knjižne kulture, internet je
prelomen kot nov način komunikacije in sinonim za novo civiliza-
cijsko paradigmo. O Trubarjevem prelomnem značaju ni nobenih
dilem, o prelomnosti interneta pa pravzaprav tudi ne. Ker pa se med
humanisti sem in tja še najde skeptik, ki zatrjuje, kako je bilo vse
bistveno odkrito že pred tisočletji in kako je vse novo samo v dru-
gačno embalažo zapakirana starodavna človeška izkušnja (s takimi
trditvami se absolutno ne strinjam), naj ponazorim prelomnost
interneta s slikovitim zgledom. Nekatere izziva kar k novemu štetju
časa: namesto pred našim štetjem (pr. n. š.) pravijo pr. G. in namesto
Anno Domini (A. D.) pravijo po G., kar ne pomeni pred našim Gospo-
dom in po njem, ampak »pred Googlom« in »po Googlu«.
Novi načini komunikacije bistveno spreminjajo tudi konstanto,
ki ji rečemo slovenski nacionalni značaj. Če povprašamo tujega
poznavalca slovenskih čudi, kaj je tisto, kar najbolj označuje podalp-
ske Slovane, bo brž postregel s slovenskim pregovorom »Naj sosedu
koza crkne« in tako izpostavil privoščljivost kot našo prepoznavno
značajsko specifiko. Internetna revolucija briše zloglasno slovensko
privoščljivo skrb za sosedovo živino iz zavesti in jo obeta nadomestiti
s plemenitejšimi interesi. Gre za t. i. »distribuirano kooperativno
omrežno produkcijo znanja«, ki jo bolje poznamo pod imenom
Wikipedija. Wikipedija je metafora za internet, saj kar najbolje uteleša
njegovo specifiko, tj. priložnost za kreativno participacijo slehernika
pri produkciji informacij. Kot taka je strašno ranljiva in si v okviru
tradicionalnega slovenskega obnašanja njene eksistence ni mogoče
predstavljati. Ker Wikipedija živi in cveti med Slovenci že od leta 2002,
bo za opis spremenjene slovenske čudi treba najti kakšen spodobnejši
pregovor.
22
poljščini, nemščini. Na vrhu seznama zadetkov s Trubarjem je poleg
Wikipedije spletna stran društva Hervardi, ki skrbi »za ohranjanje
domoljubnih tradicij« (gre za slovensko paravojaško organizacijo, ki
se v zadnjem času izpostavlja v protestnih pohodih na južni meji). Če
že slovenisti ne pogrešajo digitalnega Trubarja, nam ga mogoče
digitalizirajo nacionalistični rojaki.
Kaj povezuje Trubarja in internet? Pojma sta daleč vsaksebi in v
naslovu simpozija ju združuje status zgodovinske prelomnosti. Tru-
bar je prelomen kot začetnik slovenske knjižne kulture, internet je
prelomen kot nov način komunikacije in sinonim za novo civiliza-
cijsko paradigmo. O Trubarjevem prelomnem značaju ni nobenih
dilem, o prelomnosti interneta pa pravzaprav tudi ne. Ker pa se med
humanisti sem in tja še najde skeptik, ki zatrjuje, kako je bilo vse
bistveno odkrito že pred tisočletji in kako je vse novo samo v dru-
gačno embalažo zapakirana starodavna človeška izkušnja (s takimi
trditvami se absolutno ne strinjam), naj ponazorim prelomnost
interneta s slikovitim zgledom. Nekatere izziva kar k novemu štetju
časa: namesto pred našim štetjem (pr. n. š.) pravijo pr. G. in namesto
Anno Domini (A. D.) pravijo po G., kar ne pomeni pred našim Gospo-
dom in po njem, ampak »pred Googlom« in »po Googlu«.
Novi načini komunikacije bistveno spreminjajo tudi konstanto,
ki ji rečemo slovenski nacionalni značaj. Če povprašamo tujega
poznavalca slovenskih čudi, kaj je tisto, kar najbolj označuje podalp-
ske Slovane, bo brž postregel s slovenskim pregovorom »Naj sosedu
koza crkne« in tako izpostavil privoščljivost kot našo prepoznavno
značajsko specifiko. Internetna revolucija briše zloglasno slovensko
privoščljivo skrb za sosedovo živino iz zavesti in jo obeta nadomestiti
s plemenitejšimi interesi. Gre za t. i. »distribuirano kooperativno
omrežno produkcijo znanja«, ki jo bolje poznamo pod imenom
Wikipedija. Wikipedija je metafora za internet, saj kar najbolje uteleša
njegovo specifiko, tj. priložnost za kreativno participacijo slehernika
pri produkciji informacij. Kot taka je strašno ranljiva in si v okviru
tradicionalnega slovenskega obnašanja njene eksistence ni mogoče
predstavljati. Ker Wikipedija živi in cveti med Slovenci že od leta 2002,
bo za opis spremenjene slovenske čudi treba najti kakšen spodobnejši
pregovor.
22
