Page 25 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 25
MIRAN HLADNIK
Med prelomnostjo Trubarja in prelomnostjo interneta se takoj
pokažejo tudi bistvene razlike:
1. Trubar je prelomen samo za Slovence in za slovenščino, internet
pa je pojav globalne narave.
2. Trubar je prelomen kot avtor prvih slovenskih knjig dobrih sto
let po izumu knjižnega tiska (1440), internet pa je prišel med Slovence
tako rekoč brez zamude.
3. Trubar je svoj knjižni projekt sicer namenjal vsem Slovencem,
neposrednih bralcev pa je bilo pri izredno nizki stopnji pismenosti
neprimerno manj kot današnjih udeležencev internetne komunika-
cije; internet je leta 2007 uporabljalo že 60 % populacije ali skoraj
1 milijon ljudi (Raba interneta v Sloveniji, http://www.ris.org/), porast
uporabe je 12 % na leto. Mesečno pregleda statistični Slovenec 275
spletnih strani in se na vsaki zadrži dobre pol minute. Tudi če je
polovica teh informacij slikovne narave, pomeni to kar nekaj branja
in spodbija tožbe o tem, kako novi mediji zavajajo vstran od branja.
4. Slovenski protestantski knjižni čudež je bil skorajda monopol-
ni plod Trubarjevega ustvarjalnega genija, internetne informacije pa
ustvarjajo desettisoči: internet nagovarja slehernika k ustvarjalnosti.
Razlik med Trubarjem in internetom je očitno več kot skupnih
točk, od tod potreba po bolj specifičnem podnaslovu simpozija:
Slovenci na začetku in na koncu Gutenbergove galaksije. Ta usmerja k
razmisleku o udeležbi Slovencev v knjižni kulturi in njihovi priprav-
ljenosti za udeležbo v novi kulturni paradigmi. Koliko lahko Sloven-
cem pri tem pomaga Trubarjeva oz. knjižna izkušnja? Moje razmišlja-
nje jo bo preverjalo najprej ob spremembah koncepta avtorstva, nekaj
malega pa še ob jeziku in razmerju med domačim in tujim.
1. Avtorstvo
Problem avtorstva se izpostavi, ko pomislimo, kateri osebnosti bi
v današnjem prelomnem trenutku pripisali podoben status kot
Trubarju v prelomnem času 16. stoletja, in take osebnosti ne najdemo.
Za nikogar ni mogoče reči, da je novodobni ali internetni Trubar. V
žurnalističnih krogih se je pred časom sicer govorilo o slovenskem
Gutenbergu (http://lit.ijs.si/cosic.html), pa ni bil mišljen izumitelj
reciklažnega svinčenega stavka in knjižne preše, ampak projekt
23
Med prelomnostjo Trubarja in prelomnostjo interneta se takoj
pokažejo tudi bistvene razlike:
1. Trubar je prelomen samo za Slovence in za slovenščino, internet
pa je pojav globalne narave.
2. Trubar je prelomen kot avtor prvih slovenskih knjig dobrih sto
let po izumu knjižnega tiska (1440), internet pa je prišel med Slovence
tako rekoč brez zamude.
3. Trubar je svoj knjižni projekt sicer namenjal vsem Slovencem,
neposrednih bralcev pa je bilo pri izredno nizki stopnji pismenosti
neprimerno manj kot današnjih udeležencev internetne komunika-
cije; internet je leta 2007 uporabljalo že 60 % populacije ali skoraj
1 milijon ljudi (Raba interneta v Sloveniji, http://www.ris.org/), porast
uporabe je 12 % na leto. Mesečno pregleda statistični Slovenec 275
spletnih strani in se na vsaki zadrži dobre pol minute. Tudi če je
polovica teh informacij slikovne narave, pomeni to kar nekaj branja
in spodbija tožbe o tem, kako novi mediji zavajajo vstran od branja.
4. Slovenski protestantski knjižni čudež je bil skorajda monopol-
ni plod Trubarjevega ustvarjalnega genija, internetne informacije pa
ustvarjajo desettisoči: internet nagovarja slehernika k ustvarjalnosti.
Razlik med Trubarjem in internetom je očitno več kot skupnih
točk, od tod potreba po bolj specifičnem podnaslovu simpozija:
Slovenci na začetku in na koncu Gutenbergove galaksije. Ta usmerja k
razmisleku o udeležbi Slovencev v knjižni kulturi in njihovi priprav-
ljenosti za udeležbo v novi kulturni paradigmi. Koliko lahko Sloven-
cem pri tem pomaga Trubarjeva oz. knjižna izkušnja? Moje razmišlja-
nje jo bo preverjalo najprej ob spremembah koncepta avtorstva, nekaj
malega pa še ob jeziku in razmerju med domačim in tujim.
1. Avtorstvo
Problem avtorstva se izpostavi, ko pomislimo, kateri osebnosti bi
v današnjem prelomnem trenutku pripisali podoben status kot
Trubarju v prelomnem času 16. stoletja, in take osebnosti ne najdemo.
Za nikogar ni mogoče reči, da je novodobni ali internetni Trubar. V
žurnalističnih krogih se je pred časom sicer govorilo o slovenskem
Gutenbergu (http://lit.ijs.si/cosic.html), pa ni bil mišljen izumitelj
reciklažnega svinčenega stavka in knjižne preše, ampak projekt
23
