Page 27 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 27
MIRAN HLADNIK
(vse pravice pridržane). Copyright je nastal v času monopolne knjižne
oblike intelektualnih proizvodov in sodobnim oblikam, v katerih se
pojavljajo proizvodi človeškega uma, zlasti zaradi internetne distri-
bucije ne ustreza več in povzroča nerešljive pravne konf likte. Alter-
nativna zakonodaja in praksa je znana pod imeni copyleft, licenca
CC, licenca GFDL (GNU Free Documentation License ’licenca o rabi
proste dokumentacije’ – gre za postmodernistični rekurzivni akro-
nim) ipd. Vsaka naslednja gre korak dlje v razpuščanju avtorske
blagovne znamke. Licenca CC (http://creativecommons.si/ – creative
commons, »licenca ustvarjalnega ljudstva«) še zahteva, da se pri
uporabi intelektualnega produkta sklicujemo na avtorja in njegovo
voljo, da ne posegamo v njegovo delo ipd., licenca GFDL, s katero so
opremljeni članki v Wikipediji, pa ne računa več z avtorskim napu-
hom: ime avtorja ali avtorjev najdemo šele v historiatu redakcij, ne
pa več na nekdaj običajnem mestu, v glavi ali na dnu dokumenta,
avtorji se podpisujejo s psevdonimi in se strinjajo, da njihov prispevek
takoj postane javna last.
Običajno se misli, da je internet prostor vsesplošne kraje, pirati
pa da imajo v razmerju do bogatih producentov status nekakšnih
plemenitih robinhudov. Nasprotno, v Wikipediji, ki je zgled obna-
šanja na internetu, je zahteva po tem, da vsako informacijo doku-
mentiramo in opremimo z dovoljenjem za objavo, neprimerno večja,
kot smo navajeni iz knjižne in časopisne kulture. Internet krepi
občutljivost za izvor in za avtorstvo dokumentov in omogoča tudi
instantno kontrolo plagiatorstva. Po drugi strani pa s tem, ko nago-
varja, da damo svoj članek v javno last, goji sproščen in neritualni
odnos do avtorstva.
Primož Trubar se je svoje avtorske izjemnosti, prvenstva in zaslug
še kako zavedal, bil nanje ponosen in se razumljivo upiral tujemu
prisvajanju njegovega dela. Postavil se je na začetek dolge verige
avtorskih veličin, na katerih je zrasla nacionalna literarna kultura.
Internet gradi svet brez izstopajočih avtoritet. Za vseobsežno Wiki-
pedijo ne stoji nobena državna ali profitna inštitucija, sodobna
proizvodnja informacij hoče biti neodvisna tako od države kot od
trga. Znani sta seveda imeni izumiteljev Wikipedije, to sta Larry
Sanger in Jimmy Wales, vendar njeno življenje ni več odvisno od njiju,
25
(vse pravice pridržane). Copyright je nastal v času monopolne knjižne
oblike intelektualnih proizvodov in sodobnim oblikam, v katerih se
pojavljajo proizvodi človeškega uma, zlasti zaradi internetne distri-
bucije ne ustreza več in povzroča nerešljive pravne konf likte. Alter-
nativna zakonodaja in praksa je znana pod imeni copyleft, licenca
CC, licenca GFDL (GNU Free Documentation License ’licenca o rabi
proste dokumentacije’ – gre za postmodernistični rekurzivni akro-
nim) ipd. Vsaka naslednja gre korak dlje v razpuščanju avtorske
blagovne znamke. Licenca CC (http://creativecommons.si/ – creative
commons, »licenca ustvarjalnega ljudstva«) še zahteva, da se pri
uporabi intelektualnega produkta sklicujemo na avtorja in njegovo
voljo, da ne posegamo v njegovo delo ipd., licenca GFDL, s katero so
opremljeni članki v Wikipediji, pa ne računa več z avtorskim napu-
hom: ime avtorja ali avtorjev najdemo šele v historiatu redakcij, ne
pa več na nekdaj običajnem mestu, v glavi ali na dnu dokumenta,
avtorji se podpisujejo s psevdonimi in se strinjajo, da njihov prispevek
takoj postane javna last.
Običajno se misli, da je internet prostor vsesplošne kraje, pirati
pa da imajo v razmerju do bogatih producentov status nekakšnih
plemenitih robinhudov. Nasprotno, v Wikipediji, ki je zgled obna-
šanja na internetu, je zahteva po tem, da vsako informacijo doku-
mentiramo in opremimo z dovoljenjem za objavo, neprimerno večja,
kot smo navajeni iz knjižne in časopisne kulture. Internet krepi
občutljivost za izvor in za avtorstvo dokumentov in omogoča tudi
instantno kontrolo plagiatorstva. Po drugi strani pa s tem, ko nago-
varja, da damo svoj članek v javno last, goji sproščen in neritualni
odnos do avtorstva.
Primož Trubar se je svoje avtorske izjemnosti, prvenstva in zaslug
še kako zavedal, bil nanje ponosen in se razumljivo upiral tujemu
prisvajanju njegovega dela. Postavil se je na začetek dolge verige
avtorskih veličin, na katerih je zrasla nacionalna literarna kultura.
Internet gradi svet brez izstopajočih avtoritet. Za vseobsežno Wiki-
pedijo ne stoji nobena državna ali profitna inštitucija, sodobna
proizvodnja informacij hoče biti neodvisna tako od države kot od
trga. Znani sta seveda imeni izumiteljev Wikipedije, to sta Larry
Sanger in Jimmy Wales, vendar njeno življenje ni več odvisno od njiju,
25
