Page 28 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 28
S SIMPOZIJEV 2008
razvila se je v sistem, ki se regulira sam. Avtorji občudovanja vredne
količine člankov na Wikipediji se praviloma podpisujejo z vzdevki in
le posamezni tradicionalno s svojim pravim imenom in priimkom.
Kjer ni ekskluzivne avtoritete, tudi ni ene same, ekskluzivne
resnice, zato wikipedijska gesla lahko neobremenjeno vključujejo
različne perspektive na en pojav. Občudovalce knjižne kulture moti
prav wikipedijsko nagnjenje k združevanju alternativnih definicij in
odsotnost vrednostnih sodb. Avtoriteta je v wiki svetu razumljena
kot nekaj, kar hromi kreativnost subjekta in omejuje svobodo, uve-
ljavljanje avtorstva pa razume zgolj kot stvar ega in želje po honorarju.
Ta dva pojma, kreativnost in svoboda, sta osnovni gesli wiki univer-
zuma. Z izrecnim nagovarjanjem k smiselnemu kršenju oz. adaptaciji
lastnih pravil se vanjo naseljuje tudi nekaj plemenitega anarhizma.
Ustvarjajoča wiki skupnost je oblikovala dovolj učinkovite mehaniz-
me skupinskega uredniškega odločanja, ki kljub odsotnosti avtoritete
blokirajo avtorsko samovoljo. Ključno izrazje razkriva nazorsko
zaledje nove paradigme: skupnost, občestvo, »ustvarjalna gmajna«
(kar z asociacijo na slovensko uporniško pesem Leukhup, leukhup,
leukhup, leukhup woga gmaina iz šestnajstega stoletja opozarja na svojo
uporniško dimenzijo; ne pozabimo, da je bil Trubar proti kmečkemu
uporništvu!), »pametni kaos«, »decentralizirana eksistenca«, »moč
od spodaj navzgor«, »množični um«, enakost, bratstvo. Niso to pojmi,
ki od francoske revolucije dalje osmišljajo zahodno kulturo? Nena-
vadno je, kako se v opisani duhovni atmosferi prav iz pisateljskih vrst
pojavljajo glasovi, ki bi raje videli zmagovati razsvetljeni absolutizem.
Ni tudi klic po novodobnem Trubarju take narave?
Wikipedija je skupinsko podjetje iz prepričanja, da je skupnost
najboljše varovalo pred ekstremnimi, agresivnimi ali zlonamernimi
posamezniki. Kritiki ji očitajo, da je s poudarjanjem anonimnega
kolektivizma v nevarnem sorodstvu z vzhodnimi ideologijami, govo-
rijo celo o digitalnem maoizmu in strašljivem uveljavljanju množične
pameti (hive-mind, »pamet panja«). Wikipedisti zavračajo strahove z
izkušnjo, koliko individualnih kreativnih energij sprostijo taka pod-
jetja, in s prepričanjem, da skupnostna naravnanost nikakor ne ogro-
ža osebnostnega individualizma in zahodne demokracije. Množica
seveda ostaja ambivalenten pojem v naši civilizaciji, ki ga salomonsko
26
razvila se je v sistem, ki se regulira sam. Avtorji občudovanja vredne
količine člankov na Wikipediji se praviloma podpisujejo z vzdevki in
le posamezni tradicionalno s svojim pravim imenom in priimkom.
Kjer ni ekskluzivne avtoritete, tudi ni ene same, ekskluzivne
resnice, zato wikipedijska gesla lahko neobremenjeno vključujejo
različne perspektive na en pojav. Občudovalce knjižne kulture moti
prav wikipedijsko nagnjenje k združevanju alternativnih definicij in
odsotnost vrednostnih sodb. Avtoriteta je v wiki svetu razumljena
kot nekaj, kar hromi kreativnost subjekta in omejuje svobodo, uve-
ljavljanje avtorstva pa razume zgolj kot stvar ega in želje po honorarju.
Ta dva pojma, kreativnost in svoboda, sta osnovni gesli wiki univer-
zuma. Z izrecnim nagovarjanjem k smiselnemu kršenju oz. adaptaciji
lastnih pravil se vanjo naseljuje tudi nekaj plemenitega anarhizma.
Ustvarjajoča wiki skupnost je oblikovala dovolj učinkovite mehaniz-
me skupinskega uredniškega odločanja, ki kljub odsotnosti avtoritete
blokirajo avtorsko samovoljo. Ključno izrazje razkriva nazorsko
zaledje nove paradigme: skupnost, občestvo, »ustvarjalna gmajna«
(kar z asociacijo na slovensko uporniško pesem Leukhup, leukhup,
leukhup, leukhup woga gmaina iz šestnajstega stoletja opozarja na svojo
uporniško dimenzijo; ne pozabimo, da je bil Trubar proti kmečkemu
uporništvu!), »pametni kaos«, »decentralizirana eksistenca«, »moč
od spodaj navzgor«, »množični um«, enakost, bratstvo. Niso to pojmi,
ki od francoske revolucije dalje osmišljajo zahodno kulturo? Nena-
vadno je, kako se v opisani duhovni atmosferi prav iz pisateljskih vrst
pojavljajo glasovi, ki bi raje videli zmagovati razsvetljeni absolutizem.
Ni tudi klic po novodobnem Trubarju take narave?
Wikipedija je skupinsko podjetje iz prepričanja, da je skupnost
najboljše varovalo pred ekstremnimi, agresivnimi ali zlonamernimi
posamezniki. Kritiki ji očitajo, da je s poudarjanjem anonimnega
kolektivizma v nevarnem sorodstvu z vzhodnimi ideologijami, govo-
rijo celo o digitalnem maoizmu in strašljivem uveljavljanju množične
pameti (hive-mind, »pamet panja«). Wikipedisti zavračajo strahove z
izkušnjo, koliko individualnih kreativnih energij sprostijo taka pod-
jetja, in s prepričanjem, da skupnostna naravnanost nikakor ne ogro-
ža osebnostnega individualizma in zahodne demokracije. Množica
seveda ostaja ambivalenten pojem v naši civilizaciji, ki ga salomonsko
26
