Page 26 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 26
S SIMPOZIJEV 2008
Gutenberg, ki mu gre od pionirskih časov interneta dalje za digita-
lizacijo svetovne literarne dediščine. Internetni čas postopoma briše
uveljavljeni koncept avtorstva. Razkrajati se je začel že s kolektivnim
avtorstvom pri filmu, gledališču, v glasbi, pa tudi v znanosti nas
vedno znova doletijo korekture šolskih oz. enciklopedičnih resnic o
izumiteljih tega in onega. V zavest prihaja, da največji dosežki v
civilizaciji niso plod posameznikov, ampak skupinskih prizadevanj.
Za izumitelje so zapisani ljudje, ki so znali spretno strniti in promo-
virati znanje, ki so ga prispevali pred njimi ali ob njih že drugi.
Samo ilustracija iz literarne vede, kjer je obveljal za prelomno
osebnost, začetnika svetovnega zgodovinskega romana Walter Scott,
čeprav je dokumentirano, kako je natanko tak tip zgodovinske fikcije
kot njegov (s posebnim občutjem preteklega časa in s poudarkom na
njegovi slikovitosti) že 40 let prej živel v nemški literaturi (http://
www.uibk.ac.at/germanistik/histrom/docs/kent.html). Scott seveda
ni samo eno od možnih imen, pod katerimi si zapomnimo zgodo-
vinski roman, ampak je bil za blagovno znamko žanra izbran zaradi
svoje prevodne slave in vpliva. Še provokativni primer iz sloven-
ske književnosti. Josip Jurčič velja za utemeljitelja pripovedne proze
19. stoletja, ker naj bi preprosto znal pisati bolje od vrstnikov. Daleč
od tega, da bi mu hotel odvzeti prvenstvo, trdim le, da je njegova
zvezda zasijala tudi na račun drugih stilnih, tematskih in žanrskih
inovatorjev, kakršna sta bila npr. Anton Koder in Pavlina Pajk: en
sam reprezentant za vsako obdobje pač lajša organizacijo jubilejnih
ritualov.
Romantično dojemanje kulturne zgodovine naroda kot zaporedja
vélikih tekstov genialnih avtorjev, ki se pojavijo v spletu naključnih
srečnih okoliščin (saj še pomnimo: daleč pred svojim časom in v sporu
z nevrednim družbenim okoljem, najlepši zgled je ravno France
Prešeren), se izpeva. S sodobnega stališča leta 2008 nimamo kaj
proslavljati, ker se 1508. leta ni zgodilo nič odločilnega. Praznovanje
Trubarjevega rojstva je refleks starodobnega poudarjanja avtorskega
genija, ki predpostavlja, da je bila že tedaj spočeta tudi prva slovenska
knjiga, ki se je rodila dobra štiri desetletja pozneje.
Na pravno formalni ravni se sprememba kaže v pojavu drugačnih
ureditev avtorstva, kot jo poznamo prek standardnega copyrighta
24
Gutenberg, ki mu gre od pionirskih časov interneta dalje za digita-
lizacijo svetovne literarne dediščine. Internetni čas postopoma briše
uveljavljeni koncept avtorstva. Razkrajati se je začel že s kolektivnim
avtorstvom pri filmu, gledališču, v glasbi, pa tudi v znanosti nas
vedno znova doletijo korekture šolskih oz. enciklopedičnih resnic o
izumiteljih tega in onega. V zavest prihaja, da največji dosežki v
civilizaciji niso plod posameznikov, ampak skupinskih prizadevanj.
Za izumitelje so zapisani ljudje, ki so znali spretno strniti in promo-
virati znanje, ki so ga prispevali pred njimi ali ob njih že drugi.
Samo ilustracija iz literarne vede, kjer je obveljal za prelomno
osebnost, začetnika svetovnega zgodovinskega romana Walter Scott,
čeprav je dokumentirano, kako je natanko tak tip zgodovinske fikcije
kot njegov (s posebnim občutjem preteklega časa in s poudarkom na
njegovi slikovitosti) že 40 let prej živel v nemški literaturi (http://
www.uibk.ac.at/germanistik/histrom/docs/kent.html). Scott seveda
ni samo eno od možnih imen, pod katerimi si zapomnimo zgodo-
vinski roman, ampak je bil za blagovno znamko žanra izbran zaradi
svoje prevodne slave in vpliva. Še provokativni primer iz sloven-
ske književnosti. Josip Jurčič velja za utemeljitelja pripovedne proze
19. stoletja, ker naj bi preprosto znal pisati bolje od vrstnikov. Daleč
od tega, da bi mu hotel odvzeti prvenstvo, trdim le, da je njegova
zvezda zasijala tudi na račun drugih stilnih, tematskih in žanrskih
inovatorjev, kakršna sta bila npr. Anton Koder in Pavlina Pajk: en
sam reprezentant za vsako obdobje pač lajša organizacijo jubilejnih
ritualov.
Romantično dojemanje kulturne zgodovine naroda kot zaporedja
vélikih tekstov genialnih avtorjev, ki se pojavijo v spletu naključnih
srečnih okoliščin (saj še pomnimo: daleč pred svojim časom in v sporu
z nevrednim družbenim okoljem, najlepši zgled je ravno France
Prešeren), se izpeva. S sodobnega stališča leta 2008 nimamo kaj
proslavljati, ker se 1508. leta ni zgodilo nič odločilnega. Praznovanje
Trubarjevega rojstva je refleks starodobnega poudarjanja avtorskega
genija, ki predpostavlja, da je bila že tedaj spočeta tudi prva slovenska
knjiga, ki se je rodila dobra štiri desetletja pozneje.
Na pravno formalni ravni se sprememba kaže v pojavu drugačnih
ureditev avtorstva, kot jo poznamo prek standardnega copyrighta
24
