Page 29 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 29
MIRAN HLADNIK
rešujemo tako, da jo presekamo na dobro in zlo polovico: dobri
množici, ki jo opredeljujejo demokratična pravila, damo ime skup-
nost (občina, občestvo, ljudstvo), zlo množico, ki jo značita nasilje in
centralizem, pa iz spomina na vse sovjetsko poimenujemo kolektiv.
Kako močno zna ta »množični um« preplaviti ustvarjajočo knjiž-
no elito, pokaže primerjava med spletnimi stranmi slovenskega pisa-
teljskega društva (http://www.drustvo-dsp.si) in spletišča Pesnik.net
(http://www.pesnik.net/content/view/420/1/), ki je, podobno kot
spletna revija Locutio (http://www.locutio.si/), neselektivno odprt
kateri koli pesniški ambiciji. Med 300 člani društva z uradno potrje-
nim pesniškim statusom ni malo takih, pri katerih imamo težave, če
hočemo priti z njimi v stik, ker nimajo ne e-naslova ne predstavitvene
strani, ki jim je skratka za bralca figo mar. Neprimerno bolj živa je
scena med največkrat anonimimi oz. psevdonimnimi avtorji na
pesniškem portalu. Trenutno jih je okrog 700 in pohvalijo se lahko s
številčno in sprotno bralsko odzivnostjo. Pasivnost udeležencev v
knjižni kulturi se nadomešča s kreativno aktivnostjo udeležencev v
internetni komunikaciji. Internetna kultura animira več ustvarjalnih
energij, pa vendar še vedno zajame le manjši del populacije in je v
tem smislu elitna: slovenskih wikipedistov je npr. vsega nekaj čez 1000
ali 0,1% ljudi na internetu, blogarjev je med 100 uporabniki interneta
šest, med 1000 nagovorjenimi slovenisti se jih za digitalizacijo lepo-
slovne klasike javi le 1 % ipd. Preostala večina populacije, ki je v in-
ternetni kulturi udeležena tako, kot je navajena iz knjižne kulture, to
je pasivno, je potencial, ki ga bo verjetno nagovorila šele naslednja
civilizacijska paradigma.
2. Jezik
Trubarjeva odločitev za medij knjigo 100 let po njenem izumu ni
bila pretirano inovativna, inovativna je bila njegova odločitev, da bo
knjiga v slovenščini. Dalmatin je s prevodom celega Svetega pisma
zagotovil Slovencem visoko 12. mesto med kulturnimi krščanskimi
narodi v 16. stoletju. Dejanje je primerljivo s slovenskim prevodom
operacijskega sistema Okna, »biblije današnjega časa«, kar uvršča
slovenščino na 30. mesto; slovenščina je menda najmanjši jezik, v
katerega je bil preveden. Med 253 jeziki, v katerih najdemo Wikipe-
27
rešujemo tako, da jo presekamo na dobro in zlo polovico: dobri
množici, ki jo opredeljujejo demokratična pravila, damo ime skup-
nost (občina, občestvo, ljudstvo), zlo množico, ki jo značita nasilje in
centralizem, pa iz spomina na vse sovjetsko poimenujemo kolektiv.
Kako močno zna ta »množični um« preplaviti ustvarjajočo knjiž-
no elito, pokaže primerjava med spletnimi stranmi slovenskega pisa-
teljskega društva (http://www.drustvo-dsp.si) in spletišča Pesnik.net
(http://www.pesnik.net/content/view/420/1/), ki je, podobno kot
spletna revija Locutio (http://www.locutio.si/), neselektivno odprt
kateri koli pesniški ambiciji. Med 300 člani društva z uradno potrje-
nim pesniškim statusom ni malo takih, pri katerih imamo težave, če
hočemo priti z njimi v stik, ker nimajo ne e-naslova ne predstavitvene
strani, ki jim je skratka za bralca figo mar. Neprimerno bolj živa je
scena med največkrat anonimimi oz. psevdonimnimi avtorji na
pesniškem portalu. Trenutno jih je okrog 700 in pohvalijo se lahko s
številčno in sprotno bralsko odzivnostjo. Pasivnost udeležencev v
knjižni kulturi se nadomešča s kreativno aktivnostjo udeležencev v
internetni komunikaciji. Internetna kultura animira več ustvarjalnih
energij, pa vendar še vedno zajame le manjši del populacije in je v
tem smislu elitna: slovenskih wikipedistov je npr. vsega nekaj čez 1000
ali 0,1% ljudi na internetu, blogarjev je med 100 uporabniki interneta
šest, med 1000 nagovorjenimi slovenisti se jih za digitalizacijo lepo-
slovne klasike javi le 1 % ipd. Preostala večina populacije, ki je v in-
ternetni kulturi udeležena tako, kot je navajena iz knjižne kulture, to
je pasivno, je potencial, ki ga bo verjetno nagovorila šele naslednja
civilizacijska paradigma.
2. Jezik
Trubarjeva odločitev za medij knjigo 100 let po njenem izumu ni
bila pretirano inovativna, inovativna je bila njegova odločitev, da bo
knjiga v slovenščini. Dalmatin je s prevodom celega Svetega pisma
zagotovil Slovencem visoko 12. mesto med kulturnimi krščanskimi
narodi v 16. stoletju. Dejanje je primerljivo s slovenskim prevodom
operacijskega sistema Okna, »biblije današnjega časa«, kar uvršča
slovenščino na 30. mesto; slovenščina je menda najmanjši jezik, v
katerega je bil preveden. Med 253 jeziki, v katerih najdemo Wikipe-
27
