Page 249 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 249
OSKAR SAKRAUSKY
izgubil, vendar pa se je Trubar tudi osebno zavzel v Koroški in
Kranjski, da so to veroizpoved, ki združuje luteranstvo, podpisali v
vsej Notranji Avstriji.31
Anton Dalmata in Štefan Konzul sta se sprva branila, da bi Trubar-
jev splet treh veroizpovedi prevedla v hrvaščino, a sta to vendarle
storila, ko je Ungnad dovolil tisk slovenskih Articulov.32 V hrvaškem
glagolskem prevodu dolgega slovenskega predgovora sta spremenila
le naslovljence, tako da nagovarja »kristjane v Dalmaciji, Hrvaški in
vseh drugih na te meječih deželah slovanskega jezika«. Pod pred-
govor, ki ga je napisal Trubar, sta postavila le svoji imeni in poleg
tega dodala knjigi svoja lesorezna portreta.33 Vidimo, da je Trubarjeva
odsotnost od junija 1562 omogočila obema prevajalcema pri Ungna-
du v Urachu pomemben vpliv na delo v knjižnem zavodu.34 Tako
cirilska kot glagolska izdaja Articulov sta bili natisnjeni v 1000 izvodih.
Od glagolskih tiskov je šlo 389 nevezanih izvodov v Ljubljano in 174
izvodov v Beljak, 307 pa jih je ostalo v Urachu za poznejše razde-
ljevanje. Na prodajo knjig niti niso mogli računati, kajti prebivalstvo,
ki so jim bile namenjene, je bilo večinoma zelo revno. V Metliki je na
primer obstajala leta 1562 pod pridigarjem Vlahovićem poleg slo-
venske občine tudi hrvaška evangeličanska občina. Od cirilskih tiskov
so dostavili v nevezani obliki 494 izvodov na Dunaj, 100 v Beljak in
45 v Ljubljano. V Urachu je ostalo še 312 izvodov. Okoli 30 izvodov
vsakega tiska so poslali kot častna darila darovalcem denarja. Poleg
različnih oblastnikov so navedena tudi mesta Magdeburg, Straßburg,
Frankfurt, Reutlingen, Regensburg, Nürnberg, Rothenburg nad
Taubero, Donauwörth, Ulm, Augsburg, Kempten, Kaufbeuren, Lin-
dau in Memmingen.35 »Štefan Konzul je bil poslan k evangeličanskih
državnim stanovom z dolgim pisanjem in polnim vozom natisnjenih
knjig, in Konzul je poslal veliko več (podpore za Urach) od mest kot
od knežjih plemičev.36
Cirilski natis Articulov se le malo loči od glagolskega. Ni pa v njem
podob prevajalcev Antona Dalmate in Štefana Konzula. Čeprav je
Ivan Ungnad, baron Ženeški, žrtvoval ves svoj čas, zdravje in premo-
ženje za tiskanje hrvaških knjig, ni njegove slike v nobenem tisku.
Celo takrat, ko je Pavao Skalić (Skalicius), domišljav slepar,37 sestavil
za prvo v glagolici natisnjeno knjigo nemško posvetilo, v katerem je
247
izgubil, vendar pa se je Trubar tudi osebno zavzel v Koroški in
Kranjski, da so to veroizpoved, ki združuje luteranstvo, podpisali v
vsej Notranji Avstriji.31
Anton Dalmata in Štefan Konzul sta se sprva branila, da bi Trubar-
jev splet treh veroizpovedi prevedla v hrvaščino, a sta to vendarle
storila, ko je Ungnad dovolil tisk slovenskih Articulov.32 V hrvaškem
glagolskem prevodu dolgega slovenskega predgovora sta spremenila
le naslovljence, tako da nagovarja »kristjane v Dalmaciji, Hrvaški in
vseh drugih na te meječih deželah slovanskega jezika«. Pod pred-
govor, ki ga je napisal Trubar, sta postavila le svoji imeni in poleg
tega dodala knjigi svoja lesorezna portreta.33 Vidimo, da je Trubarjeva
odsotnost od junija 1562 omogočila obema prevajalcema pri Ungna-
du v Urachu pomemben vpliv na delo v knjižnem zavodu.34 Tako
cirilska kot glagolska izdaja Articulov sta bili natisnjeni v 1000 izvodih.
Od glagolskih tiskov je šlo 389 nevezanih izvodov v Ljubljano in 174
izvodov v Beljak, 307 pa jih je ostalo v Urachu za poznejše razde-
ljevanje. Na prodajo knjig niti niso mogli računati, kajti prebivalstvo,
ki so jim bile namenjene, je bilo večinoma zelo revno. V Metliki je na
primer obstajala leta 1562 pod pridigarjem Vlahovićem poleg slo-
venske občine tudi hrvaška evangeličanska občina. Od cirilskih tiskov
so dostavili v nevezani obliki 494 izvodov na Dunaj, 100 v Beljak in
45 v Ljubljano. V Urachu je ostalo še 312 izvodov. Okoli 30 izvodov
vsakega tiska so poslali kot častna darila darovalcem denarja. Poleg
različnih oblastnikov so navedena tudi mesta Magdeburg, Straßburg,
Frankfurt, Reutlingen, Regensburg, Nürnberg, Rothenburg nad
Taubero, Donauwörth, Ulm, Augsburg, Kempten, Kaufbeuren, Lin-
dau in Memmingen.35 »Štefan Konzul je bil poslan k evangeličanskih
državnim stanovom z dolgim pisanjem in polnim vozom natisnjenih
knjig, in Konzul je poslal veliko več (podpore za Urach) od mest kot
od knežjih plemičev.36
Cirilski natis Articulov se le malo loči od glagolskega. Ni pa v njem
podob prevajalcev Antona Dalmate in Štefana Konzula. Čeprav je
Ivan Ungnad, baron Ženeški, žrtvoval ves svoj čas, zdravje in premo-
ženje za tiskanje hrvaških knjig, ni njegove slike v nobenem tisku.
Celo takrat, ko je Pavao Skalić (Skalicius), domišljav slepar,37 sestavil
za prvo v glagolici natisnjeno knjigo nemško posvetilo, v katerem je
247
