Page 30 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 30
S SIMPOZIJEV 2008
dijo (po strožjem štetju, ki izključuje dialekte, 190), je po številu
člankov slovenščina nekako na 23. mestu. Na dan nastane povprečno
50 gesel in s trenutnimi 63.000 gesli med skupaj 10 milijoni wikipe-
dijskih gesel na svetu je slovenski delež 0,6%. Internet imamo povprek
za prostor uveljavljanja globalne angleščine na račun lokalnih jezikov,
kar sploh ne drži več. Na Wikipediji je delež gesel v angleščini 25% in
vztrajno pada v korist rastočih spletišč v drugih jezikih. Internet
spodbuja jezikovno raznolikost in je v tem pogledu primerljiv z
učinkom, ki ga je imel na jezikovni in književni razvoj protestantizem.
Ob vsakem wikipedijskem geslu se nahaja seznam povezav na isto
geslo v drugih jezikih. Primerljivost opisov prvič odpira instantno
možnost za soočanje raznolikosti konceptov sveta. Nič novega ni, da
je slovenščina še najbolj diskriminirana v slovenski akademski sferi,
kjer veljajo samo objave v angleščini, čeprav naj bi univerza in akade-
mija jamčili slovenščini privilegiran položaj. To je nenavadno tudi
spričo dejstva, da je bil internet izumljen prav za akademsko sfero.
3. Domače-tuje
Trubar je moral v tujino, da je izpolnil svoje slovensko knjižno
poslanstvo. Bivanje v tujini je bilo tudi zame in še za marsikaterega
udeleženca internetne komunikacije bistvenega pomena za dojetje
novih komunikacijskih možnosti. Idealno slovensko pozicijo v raz-
merju domače–tuje lepo artikulira nostalgični klic junaka v Škamper-
letovem romanu Kraljeva hči (1997): »Mi smo odhajali v svet, svet pa
do nas ni imel dostopa. Kakšno razkošje!« Takega nesimetričnega
udobja sodobni svet ne dopušča. Privilegiju splendid isolation se bo
treba odpovedati in mislim, da brez škode. Za kulturno preživetje
nas bo utrdilo samo, če se zunanjemu svetu izpostavimo, tako kot so
za zgled počeli vsi veliki slovenski literarni avtorji: Trubar s prevze-
mom tujega črkopisa in tiskarske tehnike, pa seveda s prevzemom
alternativne veroizpovedi, Prešeren s prevzemom tujih pesemskih
form in s kritiko avtarkizma v Novi pisariji, Cankar z bivanjem na
Dunaju, Bartol s promocijo »neslovenskih« literarnih tem in ideolo-
gij ... Interneta ne smemo spoznavati tako, kot spoznavamo sovraž-
nika, da bi ga obvladali in premagali (spomnimo se Iztoka, ki je v
Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem spoznaval bojno tehniko
28
dijo (po strožjem štetju, ki izključuje dialekte, 190), je po številu
člankov slovenščina nekako na 23. mestu. Na dan nastane povprečno
50 gesel in s trenutnimi 63.000 gesli med skupaj 10 milijoni wikipe-
dijskih gesel na svetu je slovenski delež 0,6%. Internet imamo povprek
za prostor uveljavljanja globalne angleščine na račun lokalnih jezikov,
kar sploh ne drži več. Na Wikipediji je delež gesel v angleščini 25% in
vztrajno pada v korist rastočih spletišč v drugih jezikih. Internet
spodbuja jezikovno raznolikost in je v tem pogledu primerljiv z
učinkom, ki ga je imel na jezikovni in književni razvoj protestantizem.
Ob vsakem wikipedijskem geslu se nahaja seznam povezav na isto
geslo v drugih jezikih. Primerljivost opisov prvič odpira instantno
možnost za soočanje raznolikosti konceptov sveta. Nič novega ni, da
je slovenščina še najbolj diskriminirana v slovenski akademski sferi,
kjer veljajo samo objave v angleščini, čeprav naj bi univerza in akade-
mija jamčili slovenščini privilegiran položaj. To je nenavadno tudi
spričo dejstva, da je bil internet izumljen prav za akademsko sfero.
3. Domače-tuje
Trubar je moral v tujino, da je izpolnil svoje slovensko knjižno
poslanstvo. Bivanje v tujini je bilo tudi zame in še za marsikaterega
udeleženca internetne komunikacije bistvenega pomena za dojetje
novih komunikacijskih možnosti. Idealno slovensko pozicijo v raz-
merju domače–tuje lepo artikulira nostalgični klic junaka v Škamper-
letovem romanu Kraljeva hči (1997): »Mi smo odhajali v svet, svet pa
do nas ni imel dostopa. Kakšno razkošje!« Takega nesimetričnega
udobja sodobni svet ne dopušča. Privilegiju splendid isolation se bo
treba odpovedati in mislim, da brez škode. Za kulturno preživetje
nas bo utrdilo samo, če se zunanjemu svetu izpostavimo, tako kot so
za zgled počeli vsi veliki slovenski literarni avtorji: Trubar s prevze-
mom tujega črkopisa in tiskarske tehnike, pa seveda s prevzemom
alternativne veroizpovedi, Prešeren s prevzemom tujih pesemskih
form in s kritiko avtarkizma v Novi pisariji, Cankar z bivanjem na
Dunaju, Bartol s promocijo »neslovenskih« literarnih tem in ideolo-
gij ... Interneta ne smemo spoznavati tako, kot spoznavamo sovraž-
nika, da bi ga obvladali in premagali (spomnimo se Iztoka, ki je v
Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem spoznaval bojno tehniko
28
