Page 257 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 257
OSKAR SAKRAUSKY
deloma prirejeni in skrajšani prevod predgovora, naslovljenega na češkega
kralja Maksimilijana in natisnjenega v cirilski knjigi Edni kratki razumni
nauci, naipotrebneii i prudnei artikuli ili deli stare prave vere krstianske, Tübingen
1562, ki je hrvaški prevod (objavljen tudi v glagolici) Trubarjevega obsežnega
slovenskega teološkega spisa Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor, v ti
so ty ner potrebniši inu pridniši Articuli (…) zveistu inu zastopnu izloženi itn.,
Tübingen 1557. To je Trubar pojasnil v nemškem predgovoru k slovenskim
Articulom (Deutsche Vorreden, ur. Sakrausky, 162). – Habsburžan Maksimilijam
II. je bil 1564–1576 cesar nemškega Svetega rimskega cesarstva, pred tem
pa med drugim avstrijski nadvojvoda, od 1560 češki kralj in od 1562 rimsko-
nemški kralj. Maksimilijan je bil naklonjen reformacijskim prizadevanjem,
motili pa so ga zagrizeni teološki spori med reformatorji; ni se odpovedal
rimskemu katolištvu; z denarjem je podprl izdajanje knjig v biblijskem
zavodu v Urachu. V času napetosti glede nasledstva na cesarskem prestolu
ok. 1560 je navezal stike z württemberškim vojvodo Krištofom in drugimi
nemškimi protestantskimi visokimi fevdalci. Trubar ga je leta 1560 uspešno
zaprosil za pomoč pri odvračanju očitkov, češ da ne piše pravoverno. Prim.
Trubarjeve Maksimilijanu naslovljene predgovore in pisma.
20a Johannes Sleidanus (Philippi, Philipson iz Schleidena) je objavil knjigo De
statu religionis et reipublicae Carolo V caesare commentarium libri XXVI (Straßburg
1555), kronološki prikaz dogajanja v letih 1517–1555 na podlagi arhivskega
gradiva (več: Jonatan Vinkler v opombah v ZD III, 619–620).
20b Tih enih nemških vyudov inu meist za volo nih vere inu articulov pruti našimu
gospudi, ranicimu cessaryu Carolu &c. predguvor, prevod izvirnega uvodnega
pojasnila cesarju pred Augsburško veroizpovedjo 1530 (gl. op. 3a).
20c Gl. Ta II. articul (ZD III, 63–64). Prim. Formula soglasja, Stati inu obstati 3-4,
2006, Artikul 1, 271–275.
21a V predgovoru k Articulom poudarja: »Inu le-to vero inu navuk, kir pravimo,
vučimo vse ludi inu očitu, po vuki vsiga S. pysma pridiguiemo, de mi le
skuzi Jezusa Cristusa […] inu skuzi obeno drugo reč, ne v nebi ne na zemli,
po Božy oblubi bomo izvelyčani.« (ZD III, 18–19.)
21b V X. artikulu piše: »Od obhayla oli večerye Cristuseve […] se vuči inu veruie
per nas, kadar se prav obhaye inu derži po Cristusevi postavi, taku se per
taki večeri tu pravu tellu Cristusevu inu ta nega s. kry vpryčo daie inu iemle.«
(ZD III, 79–80.)
21c Navedek iz Augustane: »o Gospodovi večerji učijo, da sta telo in kri resnično
navzoča in podeljena použivalcem pri Gospodovi večerji, in zavračajo
drugače učeče«. – Naslednji navedek iz Apologie: »da sta pri Gospodovi večerji
resnično in substancialno navzoča Kristusovo telo in kri in se resnično pode-
ljujeta s tistima stvarema, ki se vidita, s kruhom in vinom, tistim, ki spreje-
majo zakrament«. – Melanchthon je med nadaljnjim dodelovanjem Augusta-
ne (Variata, obj. 1540) v ta artikel vnesel formulacijo: »docent, quod cum
255
deloma prirejeni in skrajšani prevod predgovora, naslovljenega na češkega
kralja Maksimilijana in natisnjenega v cirilski knjigi Edni kratki razumni
nauci, naipotrebneii i prudnei artikuli ili deli stare prave vere krstianske, Tübingen
1562, ki je hrvaški prevod (objavljen tudi v glagolici) Trubarjevega obsežnega
slovenskega teološkega spisa Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor, v ti
so ty ner potrebniši inu pridniši Articuli (…) zveistu inu zastopnu izloženi itn.,
Tübingen 1557. To je Trubar pojasnil v nemškem predgovoru k slovenskim
Articulom (Deutsche Vorreden, ur. Sakrausky, 162). – Habsburžan Maksimilijam
II. je bil 1564–1576 cesar nemškega Svetega rimskega cesarstva, pred tem
pa med drugim avstrijski nadvojvoda, od 1560 češki kralj in od 1562 rimsko-
nemški kralj. Maksimilijan je bil naklonjen reformacijskim prizadevanjem,
motili pa so ga zagrizeni teološki spori med reformatorji; ni se odpovedal
rimskemu katolištvu; z denarjem je podprl izdajanje knjig v biblijskem
zavodu v Urachu. V času napetosti glede nasledstva na cesarskem prestolu
ok. 1560 je navezal stike z württemberškim vojvodo Krištofom in drugimi
nemškimi protestantskimi visokimi fevdalci. Trubar ga je leta 1560 uspešno
zaprosil za pomoč pri odvračanju očitkov, češ da ne piše pravoverno. Prim.
Trubarjeve Maksimilijanu naslovljene predgovore in pisma.
20a Johannes Sleidanus (Philippi, Philipson iz Schleidena) je objavil knjigo De
statu religionis et reipublicae Carolo V caesare commentarium libri XXVI (Straßburg
1555), kronološki prikaz dogajanja v letih 1517–1555 na podlagi arhivskega
gradiva (več: Jonatan Vinkler v opombah v ZD III, 619–620).
20b Tih enih nemških vyudov inu meist za volo nih vere inu articulov pruti našimu
gospudi, ranicimu cessaryu Carolu &c. predguvor, prevod izvirnega uvodnega
pojasnila cesarju pred Augsburško veroizpovedjo 1530 (gl. op. 3a).
20c Gl. Ta II. articul (ZD III, 63–64). Prim. Formula soglasja, Stati inu obstati 3-4,
2006, Artikul 1, 271–275.
21a V predgovoru k Articulom poudarja: »Inu le-to vero inu navuk, kir pravimo,
vučimo vse ludi inu očitu, po vuki vsiga S. pysma pridiguiemo, de mi le
skuzi Jezusa Cristusa […] inu skuzi obeno drugo reč, ne v nebi ne na zemli,
po Božy oblubi bomo izvelyčani.« (ZD III, 18–19.)
21b V X. artikulu piše: »Od obhayla oli večerye Cristuseve […] se vuči inu veruie
per nas, kadar se prav obhaye inu derži po Cristusevi postavi, taku se per
taki večeri tu pravu tellu Cristusevu inu ta nega s. kry vpryčo daie inu iemle.«
(ZD III, 79–80.)
21c Navedek iz Augustane: »o Gospodovi večerji učijo, da sta telo in kri resnično
navzoča in podeljena použivalcem pri Gospodovi večerji, in zavračajo
drugače učeče«. – Naslednji navedek iz Apologie: »da sta pri Gospodovi večerji
resnično in substancialno navzoča Kristusovo telo in kri in se resnično pode-
ljujeta s tistima stvarema, ki se vidita, s kruhom in vinom, tistim, ki spreje-
majo zakrament«. – Melanchthon je med nadaljnjim dodelovanjem Augusta-
ne (Variata, obj. 1540) v ta artikel vnesel formulacijo: »docent, quod cum
255
