Page 284 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 284
RAZGLEDI, VPOGLEDI
pojavljata predvsem rudniški predstojnik Gregor Komar in predikant
Sebastijan Prašnik. Tako je znano, da je 22. septembra 1595 v Spodnji
Idriji potekalo zasliševanje prič v procesu zoper Gregorja Komarja.
Po nalogu patriarha Danijela, izdanem 22. avgusta 1595, je prišel
zasliševat komisar Jožef Fortunat. Dogajanje je potekalo nekako
takole:
Komisar je najprej vzel v precep vikarja Nikolaja Pipana, upra-
vitelja župnije v Spodnji Idriji, ki je v viru označena kot Idria Scla-
bonica (Slovenska Idrija; rudarsko Idrijo so namreč imenovali tudi
Nemška Idrija – Idria Theutonica). Strogi vizitator je Pipana najprej
zaprisegel k verodostojnosti izjav, potem pa ga podrobno izpraševal
o Komarjevi »krivi veri« in o izgonu Komarja iz Idrije. Pipan je
izpovedal naslednje: »Upravnik rudnika Gregor Komar je javni lute-
ranec, ki je javno krstil svoje otroke v Nemški Idriji v leseni kapeli in
ne pride nikdar v cerkev v Spodnjo Idrijo. Ta predstojnik tudi sili
knape, naj živijo po lutrovsko. Ko jih sprejema v službo, jim ukazuje
prisego, da bodo sprejeli luteransko vero in po njej živeli. K temu jih
obvezuje po vesti, sicer jih bo kaznoval. Okrog 30 knapov je že
odpustil od dela, ker niso držali obljube. Prav tako brani ženam, da
bi nosile krščevat otroke v Spodnjo Idrijo. Če bi to storile, bi dal
njihove može ob službo, zato pa krščujejo otroke v Idriji po lutrovsko.
Tako govorijo ljudje, ni pa gotovo, če je vse resnično. V Idriji živi tudi
pridigar Sebastijan (Boštjan) Prašnik, ki uči ljudi, naj se ravnajo po
lutrovsko in ne po katoliško. To so pripovedovali knapi, ki so prišli
skrivaj v spodnjeidrijsko cerkev in se bali, da bi za to izvedel direktor
Komar.« Čeprav je torej vikar Pipan s svojimi izjavami (izrečene
sombile pod psihološkim pritiskom in zato najbrž pretirane) prikazal
rudniškega direktorja v dokaj negativni luči, pa mu je istočasno
vendarle priznal precejšnjo mero tolerantnosti. Zatrdil je, da ga
Komar ni nadlegoval, kadar je v Idriji delil zakramente.
Iz zapisnika z datumom 22. september 1595 je moči razbrati še
nekaj zanimivih dejstev. Predikant Prašnik, ki ga je uprava rudnika
zelo podpirala, naj bi »s Kranjskega« prejemal letno plačo 100 gol-
dinarjev. Prašnik in ravnatelj Komar sta »hodila na pokopališče v
Spodnjo Idrijo pokopavat svoje umrle heretike in ob takih prilož-
nostih tudi pridigala navzočim na pogrebih.« Sam Komar je 9. ja-
282
pojavljata predvsem rudniški predstojnik Gregor Komar in predikant
Sebastijan Prašnik. Tako je znano, da je 22. septembra 1595 v Spodnji
Idriji potekalo zasliševanje prič v procesu zoper Gregorja Komarja.
Po nalogu patriarha Danijela, izdanem 22. avgusta 1595, je prišel
zasliševat komisar Jožef Fortunat. Dogajanje je potekalo nekako
takole:
Komisar je najprej vzel v precep vikarja Nikolaja Pipana, upra-
vitelja župnije v Spodnji Idriji, ki je v viru označena kot Idria Scla-
bonica (Slovenska Idrija; rudarsko Idrijo so namreč imenovali tudi
Nemška Idrija – Idria Theutonica). Strogi vizitator je Pipana najprej
zaprisegel k verodostojnosti izjav, potem pa ga podrobno izpraševal
o Komarjevi »krivi veri« in o izgonu Komarja iz Idrije. Pipan je
izpovedal naslednje: »Upravnik rudnika Gregor Komar je javni lute-
ranec, ki je javno krstil svoje otroke v Nemški Idriji v leseni kapeli in
ne pride nikdar v cerkev v Spodnjo Idrijo. Ta predstojnik tudi sili
knape, naj živijo po lutrovsko. Ko jih sprejema v službo, jim ukazuje
prisego, da bodo sprejeli luteransko vero in po njej živeli. K temu jih
obvezuje po vesti, sicer jih bo kaznoval. Okrog 30 knapov je že
odpustil od dela, ker niso držali obljube. Prav tako brani ženam, da
bi nosile krščevat otroke v Spodnjo Idrijo. Če bi to storile, bi dal
njihove može ob službo, zato pa krščujejo otroke v Idriji po lutrovsko.
Tako govorijo ljudje, ni pa gotovo, če je vse resnično. V Idriji živi tudi
pridigar Sebastijan (Boštjan) Prašnik, ki uči ljudi, naj se ravnajo po
lutrovsko in ne po katoliško. To so pripovedovali knapi, ki so prišli
skrivaj v spodnjeidrijsko cerkev in se bali, da bi za to izvedel direktor
Komar.« Čeprav je torej vikar Pipan s svojimi izjavami (izrečene
sombile pod psihološkim pritiskom in zato najbrž pretirane) prikazal
rudniškega direktorja v dokaj negativni luči, pa mu je istočasno
vendarle priznal precejšnjo mero tolerantnosti. Zatrdil je, da ga
Komar ni nadlegoval, kadar je v Idriji delil zakramente.
Iz zapisnika z datumom 22. september 1595 je moči razbrati še
nekaj zanimivih dejstev. Predikant Prašnik, ki ga je uprava rudnika
zelo podpirala, naj bi »s Kranjskega« prejemal letno plačo 100 gol-
dinarjev. Prašnik in ravnatelj Komar sta »hodila na pokopališče v
Spodnjo Idrijo pokopavat svoje umrle heretike in ob takih prilož-
nostih tudi pridigala navzočim na pogrebih.« Sam Komar je 9. ja-
282
