Page 289 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363

Pavle Jovi}

PRVI BIOGRAFI PRIMO@A TRUBARJA
MED JU@NIMI SLOVANI

Protestantski pridigar in začetnik slovenskega knjižnega jezika
Primož Trubar (1508–1586) med svojimi rojaki dolgo ni imel ne
biografije ne bibliografije. Izjemnih del, ki jih je Trubar ustvaril s
svojo zmožnostjo in velikimi žrtvami, Slovenci dolgo niso ne poznali
ne priznavali.

O Trubarju je do danes že veliko napisanega tako v Sloveniji kot v
tujini, kljub temu pa je še veliko nepojasnjenega o življenju očeta
prvih slovenskih knjig. Malo je tudi znano, kdo so bili prvi Trubarjevi
biografi. Slovani so se začeli zanimati za Trubarjevo delo ob koncu
18. stoletja v času narodnega preroda in pod vplivom razsvetljenskih
idej nemškega filozofa Johanna Gottfrieda Herderja (1735–1803).
Čeprav je na Slovenskem Trubarja s spoštovanjem prikazal že Janez
Vajkard Valvasor v svoji nemški Slavi vojvodine Kranjske (1689), so
Slovenci o Trubarju pisali z zamudo šele na začetku 19. stoletja, ko
ga je je Marko Pohlin uvrstil v svoj biografski in bibliografski pri-
ročnik Bibliotheca carnioliae (1803) in ga je z občudovanjem omenil
Jernej Kopitar v uvodu v svojo slovnico slovenskega jezika (1808, izšla
1809).

Slovenci
Začetke znanstvenega raziskovanja reformacije na Slovenskem

navadno povezujemo z delom Zoisovega kroga, ki ga je zbral raz-
svetljenec baron Žiga Zois (1747–1819), gojenec modenske viteške
akademije v Reggiu in učenec francoskih enciklopedistov; bil je prvi,
ki je sistematično zbiral dela slovenskih reformatorjev. Na njegovo
pobudo so začeli Slovenci preučevati Trubarjeve knjige.

287