Page 293 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 293
PAVLE JOVI^
Trubarjev življenjepis, ki ga je napisal Živanović, je nastal na
podlagi preučevanja prispevkov o znamenitem Slovencu v čeških
zbornikih, predvsem v Slovanu in Slovanki. V svojem prispevku o
Trubarju je Živanović prvi omenil še eno Trubarjevo zaslugo za
Slovence in slovenski rod: pobudo za ustanovitev prve tiskarne v
Ljubljani.
Hrvati
Hrvaški zgodovinar in bibliograf Ivan Kukuljević Sakcinski
(1816–1889) je leta 1851 v Arkivu za povestnicu jugoslavensku naštel
knjige slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja, toda brez
biografskih podatkov. Zelo skromni podatki o Trubarjevem življenju
so izšli v delu hrvaškega slavista Ivana Kostrenčića z naslovom Urkund-
liche Beiträge zur Geschichte der protestantische literatur der Südslaven in
den Jahren 1559–1565 (Dunaj 1874). Knjiga govori o Trubarjevem
dopisovanju s pomembnimi osebnostmi burnega 16. stoletja. Tudi
Ivan Kostrenčić (1844–1929) je končal slavistiko na dunajski univerzi
pri Miklošiču in je bil prvi izobraženi bibliotekar Narodne in sve-
učilišne biblioteke u Zagrebu. Objavil je obširno ogrodje za preuče-
vanje protestantskega gibanja na Slovenskem in Hrvaškem.
Sklep
Med prvimi, maloštevilnimi biografi Primoža Trubarja v 19. sto-
letju so tudi Slovani, predvsem Čehi, ki so bili najbližji reformaciji.
Nekaj pozneje so o Trubarju pisali njegovi rojaki, toda zelo skromno:
preporoditelj iz Zoisovega kroga Janez Primic (1814), slavist Anton
Janežič (1854) in svododomiseln pisatelj Janez Trdina (1866). Za njimi
sledijo srbska slavista Emil Čakra in Jovan Živanović, oba slušatelja
Frana Miklošiča na dunajski univerzitetni slavistiki. Bila sta prva med
južnimi Slovani, ki sta se poglobljeno zanimala za Trubarjevo delo za
Slovence in Slovane na jugu ter Slovane nasploh; napisala in objavila
sta prvi razširjeni biografiji znamenitega Slovenca. Srbska slavista
sta delovala v takratnih kulturnih središčih Srbov v Novem Sadu in
Sremskih Karlovcih.
Pomembno je, da sta srbska slavista videla v Trubarju ne samo
utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in književnosti ter verskega
291
Trubarjev življenjepis, ki ga je napisal Živanović, je nastal na
podlagi preučevanja prispevkov o znamenitem Slovencu v čeških
zbornikih, predvsem v Slovanu in Slovanki. V svojem prispevku o
Trubarju je Živanović prvi omenil še eno Trubarjevo zaslugo za
Slovence in slovenski rod: pobudo za ustanovitev prve tiskarne v
Ljubljani.
Hrvati
Hrvaški zgodovinar in bibliograf Ivan Kukuljević Sakcinski
(1816–1889) je leta 1851 v Arkivu za povestnicu jugoslavensku naštel
knjige slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja, toda brez
biografskih podatkov. Zelo skromni podatki o Trubarjevem življenju
so izšli v delu hrvaškega slavista Ivana Kostrenčića z naslovom Urkund-
liche Beiträge zur Geschichte der protestantische literatur der Südslaven in
den Jahren 1559–1565 (Dunaj 1874). Knjiga govori o Trubarjevem
dopisovanju s pomembnimi osebnostmi burnega 16. stoletja. Tudi
Ivan Kostrenčić (1844–1929) je končal slavistiko na dunajski univerzi
pri Miklošiču in je bil prvi izobraženi bibliotekar Narodne in sve-
učilišne biblioteke u Zagrebu. Objavil je obširno ogrodje za preuče-
vanje protestantskega gibanja na Slovenskem in Hrvaškem.
Sklep
Med prvimi, maloštevilnimi biografi Primoža Trubarja v 19. sto-
letju so tudi Slovani, predvsem Čehi, ki so bili najbližji reformaciji.
Nekaj pozneje so o Trubarju pisali njegovi rojaki, toda zelo skromno:
preporoditelj iz Zoisovega kroga Janez Primic (1814), slavist Anton
Janežič (1854) in svododomiseln pisatelj Janez Trdina (1866). Za njimi
sledijo srbska slavista Emil Čakra in Jovan Živanović, oba slušatelja
Frana Miklošiča na dunajski univerzitetni slavistiki. Bila sta prva med
južnimi Slovani, ki sta se poglobljeno zanimala za Trubarjevo delo za
Slovence in Slovane na jugu ter Slovane nasploh; napisala in objavila
sta prvi razširjeni biografiji znamenitega Slovenca. Srbska slavista
sta delovala v takratnih kulturnih središčih Srbov v Novem Sadu in
Sremskih Karlovcih.
Pomembno je, da sta srbska slavista videla v Trubarju ne samo
utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in književnosti ter verskega
291
