Page 292 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 292
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Pomembno je, da je bil Emil Čakra eden prvih srbskih knji-
ževnikov, ki so se začeli sistematično zanimati za slovensko slovstvo.
V Slovenki je pisal o Janezu Bleiweisu in o Matiji Majarju, ki sta bila
med Slovenci apostola ideje jugoslovanstva in skupnega jezika. Bil je
privrženec črkopisnih, jezikoslovnih in idejnih reform Vuka Stefa-
novića Karadžića. Med letoma 1858 in 1860 se je mudil v Ljubljani in
o tem napisal članek v Slovenki.6 Med drugimi znamenitostmi Ljub-
ljane je obiskoval Licejsko knjižnico, kjer je preučeval Trubarjeva
dela.7 Žal je kmalu umrl zaradi jetike, kot številni srbski (in slovenski)
književniki tistega časa.
Še en srbski slavist je objavil pet let pozneje, tj. 1865, nekoliko
krajši Trubarjev življenjepis, ki je izšel v srbskem obzorniku Danica
(izhajal je v Novem Sadu od leta 1859).8 To je bil Jovan Živanović
(1841–1916), profesor srbskega jezika na ugledni gimnaziji v Srem-
skih Karlovcih.9
Tudi Jovan Živanović je bil vsestransko izobražen literat. Rodil se
je 18. 11. 1841 v Sremskih Karlovcih. Osnovno šolo in gimnazijo je
končal v rojstnem kraju. Študiral je slavistiko na Dunaju pri Franu
Miklošiču.10 Od leta 1865 je bil profesor srbskega jezika na gimnaziji
v Sremskih Karlovcih. Od leta 1875 je predaval tudi cerkveno slo-
vanščino v karlovškem semenišču. Pri Srbih je Živanović znan pred-
vsem kot avtor številnih učbenikov in slovnic Srpska čitanka (Pančevo
1884), Srpska sintaksa (Novi Sad 1889), Izvod iz stare slovenske gramatike
(Novi Sad 1873), Stara slovenska gramatika (Pančevo,1880), O gramatici
starog slovenskog jezika (Beograd 1884), Gramatika staroslovenskog jezika
(Novi Sad 1895).11
Tudi Jovan Živanović je bil privrženec reform Vuka S. Karađića in
tudi on si je prizadeval za čistost srbskega jezika. Omenjen je v znani
Istorii slavjanskoj filologii Vatroslava Jagića.12
6 Emil Čakra, Ljubljana, Slovenka 1860, I, 7, 574–579.
7 Lazar Čurić, Novosadčan Emil Čakra o licejski knjižnici v Ljubljani, Knjižnica
1980, 34, 77–78.
8 Jovan Živanović, Primož Trubar, Danica 1865, VI, 2, 38–42.
9 Radivoje Vrhovac, Jovan Živanović, Bosanska vila 1896, XI, 22, 345–347.
10 Enciklopedija Novog Sada, Novi Sad, Prometej, 1997, zv. 8, 143–144.
11 Pavle Jović, v: Slavistična revija 2006, 4, 877–878.
12 . . , , , 1910, 905.
290
Pomembno je, da je bil Emil Čakra eden prvih srbskih knji-
ževnikov, ki so se začeli sistematično zanimati za slovensko slovstvo.
V Slovenki je pisal o Janezu Bleiweisu in o Matiji Majarju, ki sta bila
med Slovenci apostola ideje jugoslovanstva in skupnega jezika. Bil je
privrženec črkopisnih, jezikoslovnih in idejnih reform Vuka Stefa-
novića Karadžića. Med letoma 1858 in 1860 se je mudil v Ljubljani in
o tem napisal članek v Slovenki.6 Med drugimi znamenitostmi Ljub-
ljane je obiskoval Licejsko knjižnico, kjer je preučeval Trubarjeva
dela.7 Žal je kmalu umrl zaradi jetike, kot številni srbski (in slovenski)
književniki tistega časa.
Še en srbski slavist je objavil pet let pozneje, tj. 1865, nekoliko
krajši Trubarjev življenjepis, ki je izšel v srbskem obzorniku Danica
(izhajal je v Novem Sadu od leta 1859).8 To je bil Jovan Živanović
(1841–1916), profesor srbskega jezika na ugledni gimnaziji v Srem-
skih Karlovcih.9
Tudi Jovan Živanović je bil vsestransko izobražen literat. Rodil se
je 18. 11. 1841 v Sremskih Karlovcih. Osnovno šolo in gimnazijo je
končal v rojstnem kraju. Študiral je slavistiko na Dunaju pri Franu
Miklošiču.10 Od leta 1865 je bil profesor srbskega jezika na gimnaziji
v Sremskih Karlovcih. Od leta 1875 je predaval tudi cerkveno slo-
vanščino v karlovškem semenišču. Pri Srbih je Živanović znan pred-
vsem kot avtor številnih učbenikov in slovnic Srpska čitanka (Pančevo
1884), Srpska sintaksa (Novi Sad 1889), Izvod iz stare slovenske gramatike
(Novi Sad 1873), Stara slovenska gramatika (Pančevo,1880), O gramatici
starog slovenskog jezika (Beograd 1884), Gramatika staroslovenskog jezika
(Novi Sad 1895).11
Tudi Jovan Živanović je bil privrženec reform Vuka S. Karađića in
tudi on si je prizadeval za čistost srbskega jezika. Omenjen je v znani
Istorii slavjanskoj filologii Vatroslava Jagića.12
6 Emil Čakra, Ljubljana, Slovenka 1860, I, 7, 574–579.
7 Lazar Čurić, Novosadčan Emil Čakra o licejski knjižnici v Ljubljani, Knjižnica
1980, 34, 77–78.
8 Jovan Živanović, Primož Trubar, Danica 1865, VI, 2, 38–42.
9 Radivoje Vrhovac, Jovan Živanović, Bosanska vila 1896, XI, 22, 345–347.
10 Enciklopedija Novog Sada, Novi Sad, Prometej, 1997, zv. 8, 143–144.
11 Pavle Jović, v: Slavistična revija 2006, 4, 877–878.
12 . . , , , 1910, 905.
290
