Page 290 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 290
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Eden izmed ustanoviteljev slavistike, Slovenec Jernej Kopitar
(1780–1844), ki je izšel iz Zoisovega kroga, je objavil prvo znanstveno
slovnico slovenskega jezika (Grammatik der slavischen Sprache in Krain,
Karnten and Steiermark, Ljubljana 1808). V njej je opisal Trubarjeve
knjige v latinici, glagolici in cirilici, ki jih je našel v knjižnici barona
Zoisa v Ljubljani in Dvorni knjižnici na Dunaju, vendar o Trubar-
jevem življenju v tej knjigi ni podatkov; Kopitar je bil samo prvi
Trubarjev bibliograf.
Slovenski privrženec razsvetljenstva Janez Nepomuk Primic (1785
do 1823), prvi profesor slovenščine na graški univerzi, je leta 1814
izdal abecednik Novi Nemško-slovenski bukvar, v njem pa je dodal v
nemščini več informacij o slovenskem slovstvu, na koncu, v drugem
dodatku (II Anhang. Primus Truber), tudi Trubarjev življenjepis.1 Leta
1854 je slovenski slavist, slovničar in profesor slovenščine na gimnaziji
v Celovcu Anton Janežič (1828–1869) objavil učbenik Slovenska slov-
nica in ji dodal kratek Pregled slovenskega slovstva; v njem je podal kratek
življenjepis Primoža Trubarja.2 V poletnem semestru 1851 je bil
učenec Frana Miklošiča. Izdajal je prvo slovensko leposlovno revijo
Glasnik slovenski oz. Slovenski glasnik (1858–68), v kateri so sodelovali
nešteti slovenski literati in kritiki (Matija Valjavec, Fran Levstik, Josip
Jurčič, Josip Stritar).
Slovenski pisatelj, etnolog in profesor Janez Trdina (1830–1905)
je leta 1866 objavil knjigo z naslovom Zgodovina slovenskega naroda, v
kateri je podal kratek življenjepis Primoža Trubarja. Med službo-
vanjem na Hrvaškem je med mladino širil svobodomiselnost in naro-
doljubnost. Pripadal je zgodnji generaciji slovenskih svobodomislecev
oziroma liberalcev po marčni revoluciji leta 1848.
Srbi
V drugi polovici 19. stoletja, ko je bila slovenska misel zadušena
pod avstrijskim absolutizmom in katolicizmom, je bil v Novem Sadu,
srbskih Atenah, enem izmed duhovnih in kulturnih središč naroda
1 Janez Nepomuk Primic, Novi Nemško-slovenski bukvar, Gradec, 1814, 142–145.
2 Anton Janežič, Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva, Celovec
1854.
288
Eden izmed ustanoviteljev slavistike, Slovenec Jernej Kopitar
(1780–1844), ki je izšel iz Zoisovega kroga, je objavil prvo znanstveno
slovnico slovenskega jezika (Grammatik der slavischen Sprache in Krain,
Karnten and Steiermark, Ljubljana 1808). V njej je opisal Trubarjeve
knjige v latinici, glagolici in cirilici, ki jih je našel v knjižnici barona
Zoisa v Ljubljani in Dvorni knjižnici na Dunaju, vendar o Trubar-
jevem življenju v tej knjigi ni podatkov; Kopitar je bil samo prvi
Trubarjev bibliograf.
Slovenski privrženec razsvetljenstva Janez Nepomuk Primic (1785
do 1823), prvi profesor slovenščine na graški univerzi, je leta 1814
izdal abecednik Novi Nemško-slovenski bukvar, v njem pa je dodal v
nemščini več informacij o slovenskem slovstvu, na koncu, v drugem
dodatku (II Anhang. Primus Truber), tudi Trubarjev življenjepis.1 Leta
1854 je slovenski slavist, slovničar in profesor slovenščine na gimnaziji
v Celovcu Anton Janežič (1828–1869) objavil učbenik Slovenska slov-
nica in ji dodal kratek Pregled slovenskega slovstva; v njem je podal kratek
življenjepis Primoža Trubarja.2 V poletnem semestru 1851 je bil
učenec Frana Miklošiča. Izdajal je prvo slovensko leposlovno revijo
Glasnik slovenski oz. Slovenski glasnik (1858–68), v kateri so sodelovali
nešteti slovenski literati in kritiki (Matija Valjavec, Fran Levstik, Josip
Jurčič, Josip Stritar).
Slovenski pisatelj, etnolog in profesor Janez Trdina (1830–1905)
je leta 1866 objavil knjigo z naslovom Zgodovina slovenskega naroda, v
kateri je podal kratek življenjepis Primoža Trubarja. Med službo-
vanjem na Hrvaškem je med mladino širil svobodomiselnost in naro-
doljubnost. Pripadal je zgodnji generaciji slovenskih svobodomislecev
oziroma liberalcev po marčni revoluciji leta 1848.
Srbi
V drugi polovici 19. stoletja, ko je bila slovenska misel zadušena
pod avstrijskim absolutizmom in katolicizmom, je bil v Novem Sadu,
srbskih Atenah, enem izmed duhovnih in kulturnih središč naroda
1 Janez Nepomuk Primic, Novi Nemško-slovenski bukvar, Gradec, 1814, 142–145.
2 Anton Janežič, Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva, Celovec
1854.
288
