Page 291 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 291
PAVLE JOVI^
Srbov, objavljen razširjen Trubarjev življenjepis, ki je izšel izpod
peresa malo znanega srbskega literata in publicista Emila Čakre
(1837–1884).3 V obsežnejšem prispevku, posvečenem življenju in delu
Primoža Trubarja, Emil Čakra navaja vse bistvene podatke iz življenja
velikega slovenskega reformatorja.
Emil Čakra se je rodil 2. oktobra 1837 v Novem Sadu v ugledni
družini. Njegov oče Petar Čakra se je iz južne Srbije (Struga, zdaj v
Republiki Makedoniji) naselil v Novem Sadu v prvi polovici 19.
stoletja, kjer je bil senator.4 Pavel Čakra se je že v mladih letih zanimal
za zgodovino Slovanov in za vzajemnost med njimi. V letih 1858–60
je potoval po južnoslovanskih krajih; med drugim je večkrat obiskal
takratne slovenske in avstro-ogrske dežele Koroško, Kranjsko in
Štajersko. V teh letih (1848) je Fran Miklošič ustanovil katedro za
slavistiko na dunajski univerzi, kjer je Čakra nekaj časa privatno
študiral; študij je nadaljeval v Pragi.
Čakrov prispevek o Trubarju z naslovom Jugoslovenski reformati,
Primislav Truber je ižšel v srbskem književnem obzorniku Slovenka, ki
je bil natisnjen v škofovski tiskarni v Novem Sadu leta 1860. Slovenka
je njegovo najpomembnejše literarno delo, ki ostaja nekaj enkrat-
nega v kulturnozgodovinskem razvoju slovanstva. To je izbrana,
izvirna zbirka prispevkov o Slovanih; je izraz takratnega jugoslovan-
skega idealizma.5 Obzornik je nastal po zgledu čeških obzornikov
Slavin in Slavinka, ki sta izhajala v Pragi na pobudo Josefa Dobrov-
skega; obravnavala sta vprašanja o jezikih in književnostih slovanskih
narodov.
Čakra je bil navdušen privrženec panslovanske oziroma jugo-
slovanske ideje. Prizadeval si je tudi za čistost srbskega jezika, za
slovanski jezik brez tujk. Leta 1859 je objavil jezikoslovno razpravo
Slovenska azbuka, kirilica ili latinica, kjer je predlagal enotno abecedo
za vse Slovane. Slovenka je izhajala le eno leto, in sicer zaradi slabe
finančne podpore.
3 Emil Čakra, Jugoslovenski reformati. Primislav Truber, Slovenka 1860, I, 1, 44–58.
4 Ilija Ognjanović, Grobovi znamenitih Srba, Novi Sad 1890, 23–24.
5 Miraš Kićović, Emil Čakra, jedan jugoslovenski idealist, Glasnik istorijskog
društva u Novom Sadu, 1931, knjiga 4, 275–286.
289
Srbov, objavljen razširjen Trubarjev življenjepis, ki je izšel izpod
peresa malo znanega srbskega literata in publicista Emila Čakre
(1837–1884).3 V obsežnejšem prispevku, posvečenem življenju in delu
Primoža Trubarja, Emil Čakra navaja vse bistvene podatke iz življenja
velikega slovenskega reformatorja.
Emil Čakra se je rodil 2. oktobra 1837 v Novem Sadu v ugledni
družini. Njegov oče Petar Čakra se je iz južne Srbije (Struga, zdaj v
Republiki Makedoniji) naselil v Novem Sadu v prvi polovici 19.
stoletja, kjer je bil senator.4 Pavel Čakra se je že v mladih letih zanimal
za zgodovino Slovanov in za vzajemnost med njimi. V letih 1858–60
je potoval po južnoslovanskih krajih; med drugim je večkrat obiskal
takratne slovenske in avstro-ogrske dežele Koroško, Kranjsko in
Štajersko. V teh letih (1848) je Fran Miklošič ustanovil katedro za
slavistiko na dunajski univerzi, kjer je Čakra nekaj časa privatno
študiral; študij je nadaljeval v Pragi.
Čakrov prispevek o Trubarju z naslovom Jugoslovenski reformati,
Primislav Truber je ižšel v srbskem književnem obzorniku Slovenka, ki
je bil natisnjen v škofovski tiskarni v Novem Sadu leta 1860. Slovenka
je njegovo najpomembnejše literarno delo, ki ostaja nekaj enkrat-
nega v kulturnozgodovinskem razvoju slovanstva. To je izbrana,
izvirna zbirka prispevkov o Slovanih; je izraz takratnega jugoslovan-
skega idealizma.5 Obzornik je nastal po zgledu čeških obzornikov
Slavin in Slavinka, ki sta izhajala v Pragi na pobudo Josefa Dobrov-
skega; obravnavala sta vprašanja o jezikih in književnostih slovanskih
narodov.
Čakra je bil navdušen privrženec panslovanske oziroma jugo-
slovanske ideje. Prizadeval si je tudi za čistost srbskega jezika, za
slovanski jezik brez tujk. Leta 1859 je objavil jezikoslovno razpravo
Slovenska azbuka, kirilica ili latinica, kjer je predlagal enotno abecedo
za vse Slovane. Slovenka je izhajala le eno leto, in sicer zaradi slabe
finančne podpore.
3 Emil Čakra, Jugoslovenski reformati. Primislav Truber, Slovenka 1860, I, 1, 44–58.
4 Ilija Ognjanović, Grobovi znamenitih Srba, Novi Sad 1890, 23–24.
5 Miraš Kićović, Emil Čakra, jedan jugoslovenski idealist, Glasnik istorijskog
društva u Novom Sadu, 1931, knjiga 4, 275–286.
289
