Page 295 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 295
Alojz Jembrih
CROATICA PROTESTANTICA
V KORESPONDENCI SLAVISTOV
19. IN 20. STOLETJA
Na podlagi objavljenih korespondenc znamenitih slavistov lahko
ugotavljamo, da v njih ne odsevajo samo dejstva iz življenja po-
šiljateljev, temveč se z njimi odpirajo, ko gre za pisma posameznih
slavistov, tudi vpogledi v znanstveno-raziskovalno delavnico, v kateri
je nastajal opus njihovih strokovnih in znanstvenih del.
Prav tak vpogled odpira nekaj pisem, ki jo jih znamenitemu
Varaždincu, slavistu Vatroslavu Jagiću1 (1838–1923) poslali dva nje-
gova nekdanja študenta, Slovenec France Kidrič2 (1880–1950) in
Hrvat Franjo Fancev3 (1882–1943), ter nekdanji uslužbenec (1868
do1875) v Cesarsko-kraljevi knjižnici na Dunaju Hrvat Ivan Kostren-
čić4 (1844–1924).
Nekatera pisma Kidriča in Fanceva Jagiću so že objavljena,5 zato
tu prikazujem le tiste dele pisem, ki zadevajo njihovo ukvarjanje s
hrvaškimi protestantskimi knjigami ali njihovim jezikom. Najprej
1 Gl. Zbornik o Vatroslavu Jagiću, izd. Hrvaški študiji Vseučilišča v Zagrebu,
Zagreb 2007.
2 Gl. Kidričev zbornik, »Zora«, knj. 16, Maribor 2002, 182–202.
3 Gl. Zbornik o Franji Fancevu, izd. Hrvaški študiji Vseučilišča v Zagrebu, Zagreb
– Zadar, 1998.
4 Kostrenčić je bil takrat ravnatelj Vseučiliške knjižnice v zagrebu; gl.: Dora
Sečić, Ivan Kostrenčić: prvi hrvatski sveučilišni bibliotekar, Lokve 2000; Ivica
Zvonar, Nastojanja Ivana Kostrenčića oko poboljšanja statusa knjižare i Sveučilišnoj
knjižnici u Zagrebu krajem 19. i početkom 20. stoljeća, Zbornik Odsjeka za
povijesne znanosti HAZU, vol. 20, Zagreb 2002, 269–283.
5 Pisma Fanceva je pripravil za natis in opremil z opombami Alojz Jembrih, v:
Zbornik o Franji Fancevu, izd. Hrvaški študiji Vseučilišča v Zagrebu, Zagreb –
Zadar, 1998.
293
CROATICA PROTESTANTICA
V KORESPONDENCI SLAVISTOV
19. IN 20. STOLETJA
Na podlagi objavljenih korespondenc znamenitih slavistov lahko
ugotavljamo, da v njih ne odsevajo samo dejstva iz življenja po-
šiljateljev, temveč se z njimi odpirajo, ko gre za pisma posameznih
slavistov, tudi vpogledi v znanstveno-raziskovalno delavnico, v kateri
je nastajal opus njihovih strokovnih in znanstvenih del.
Prav tak vpogled odpira nekaj pisem, ki jo jih znamenitemu
Varaždincu, slavistu Vatroslavu Jagiću1 (1838–1923) poslali dva nje-
gova nekdanja študenta, Slovenec France Kidrič2 (1880–1950) in
Hrvat Franjo Fancev3 (1882–1943), ter nekdanji uslužbenec (1868
do1875) v Cesarsko-kraljevi knjižnici na Dunaju Hrvat Ivan Kostren-
čić4 (1844–1924).
Nekatera pisma Kidriča in Fanceva Jagiću so že objavljena,5 zato
tu prikazujem le tiste dele pisem, ki zadevajo njihovo ukvarjanje s
hrvaškimi protestantskimi knjigami ali njihovim jezikom. Najprej
1 Gl. Zbornik o Vatroslavu Jagiću, izd. Hrvaški študiji Vseučilišča v Zagrebu,
Zagreb 2007.
2 Gl. Kidričev zbornik, »Zora«, knj. 16, Maribor 2002, 182–202.
3 Gl. Zbornik o Franji Fancevu, izd. Hrvaški študiji Vseučilišča v Zagrebu, Zagreb
– Zadar, 1998.
4 Kostrenčić je bil takrat ravnatelj Vseučiliške knjižnice v zagrebu; gl.: Dora
Sečić, Ivan Kostrenčić: prvi hrvatski sveučilišni bibliotekar, Lokve 2000; Ivica
Zvonar, Nastojanja Ivana Kostrenčića oko poboljšanja statusa knjižare i Sveučilišnoj
knjižnici u Zagrebu krajem 19. i početkom 20. stoljeća, Zbornik Odsjeka za
povijesne znanosti HAZU, vol. 20, Zagreb 2002, 269–283.
5 Pisma Fanceva je pripravil za natis in opremil z opombami Alojz Jembrih, v:
Zbornik o Franji Fancevu, izd. Hrvaški študiji Vseučilišča v Zagrebu, Zagreb –
Zadar, 1998.
293
