Page 53 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 53
DU[AN VOGLAR
spregledani (?) Trubar je bil pomembna in vplivna osebnost v dobr-
šnem delu Notranje Avstrije in ne le v eni izmed habsburških dednih
dežel. Za primerjavo z odnosom do Trubarja: Francetu Prešernu je v
Wurzbachovem leksikonu posvečeno zelo obsežno geslo; tudi Janezu
Trdini je namenil geslo, čeprav je ta sestavek v 47. zvezku skrajno
pomanjkljiv; v njem pisec sam priznava, da je o Trdini zelo slabo
poučen. (Wurzbach, 1883.)
03.04. Še bolj kot specialna protestantska Real-Encyklopädie
(REPTK, 1885; gl. zgoraj) je bil v širšem krogu – in predvsem tudi
med rimokatoličani – odmeven in uporabljan splošni nemški biograf-
ski leksikon Allgemeine Deutsche Biographie; Elze je prispeval obsežno
geslo o Trubarju (ok. 10 300 znakov) tudi za 38. zvezek tega leksikona
(ADB, 1894: 669–674). Primerjava z geslom v REPTK (gl. odstavek
03.02) pokaže tele glavne značilnosti: sestavek je zasnovan drugače;
del stavkov je enakih, del pa je napisanih na novo; opuščen je biblio-
grafski seznam Trubarjevih del. Na začetku gesla je podana uvodna
oznaka: »Reformator v Kranjski, utemeljitelj slovenskega knjižnega
jezika in književnosti.« Začetek Trubarjevega delovanja je pojasnjen s
širšim okvirom: »V Kranjski pa se je že nekaj let med izobraženci
meščanskega stanu in duhovščine, zlasti stolnične duhovščine v
Ljubljani, širilo k reformaciji nagibajoče se razpoloženje, in tako je
prišlo do tega, da je T. sloves njegovih pridig pripeljal v Ljubljano in
da je tu, okrepljen v svoji usmeritvi, nadaljeval pridiganje v enakem
smislu v stolnici (1531).« V zvezi z umikom Trubarja iz Ljubljane leta
1540 Elze navaja, da so se meščani leta 1541 pritožili zaradi ukinitve
slovenskih pridig v stolnici. Med vzroki za Textorjevo preganjanje
1547 Elze navaja, da sta Trubar in Wiener skrivaj delila Gospodovo
večerjo pod obema podobama in da se je Wiener še enkrat poročil.
Po Elzejevih podatkih so deželni stanovi po Trubarjevem umiku leta
1547 zaman prosili za dovoljenje, da se vrne. Po poudarku, da je
Trubar napisal in dal natisniti prvi slovenski knjigi, je vse njegovo
naslednje književno delovanje prikazano tako rekoč le z naštetjem
zvrsti, z naslovom pa je omenjena samo še Luthrova Hišna postila. Zato
je pri tem sestavku še bolj kot pri devet let starejšem geslu opazno, da
Elze v njem kljub obsežnosti ni posvetil dovolj pozornosti vsebinskim
pojasnilom o Trubarjevih knjigah in tudi ni opozoril na njegove
51
spregledani (?) Trubar je bil pomembna in vplivna osebnost v dobr-
šnem delu Notranje Avstrije in ne le v eni izmed habsburških dednih
dežel. Za primerjavo z odnosom do Trubarja: Francetu Prešernu je v
Wurzbachovem leksikonu posvečeno zelo obsežno geslo; tudi Janezu
Trdini je namenil geslo, čeprav je ta sestavek v 47. zvezku skrajno
pomanjkljiv; v njem pisec sam priznava, da je o Trdini zelo slabo
poučen. (Wurzbach, 1883.)
03.04. Še bolj kot specialna protestantska Real-Encyklopädie
(REPTK, 1885; gl. zgoraj) je bil v širšem krogu – in predvsem tudi
med rimokatoličani – odmeven in uporabljan splošni nemški biograf-
ski leksikon Allgemeine Deutsche Biographie; Elze je prispeval obsežno
geslo o Trubarju (ok. 10 300 znakov) tudi za 38. zvezek tega leksikona
(ADB, 1894: 669–674). Primerjava z geslom v REPTK (gl. odstavek
03.02) pokaže tele glavne značilnosti: sestavek je zasnovan drugače;
del stavkov je enakih, del pa je napisanih na novo; opuščen je biblio-
grafski seznam Trubarjevih del. Na začetku gesla je podana uvodna
oznaka: »Reformator v Kranjski, utemeljitelj slovenskega knjižnega
jezika in književnosti.« Začetek Trubarjevega delovanja je pojasnjen s
širšim okvirom: »V Kranjski pa se je že nekaj let med izobraženci
meščanskega stanu in duhovščine, zlasti stolnične duhovščine v
Ljubljani, širilo k reformaciji nagibajoče se razpoloženje, in tako je
prišlo do tega, da je T. sloves njegovih pridig pripeljal v Ljubljano in
da je tu, okrepljen v svoji usmeritvi, nadaljeval pridiganje v enakem
smislu v stolnici (1531).« V zvezi z umikom Trubarja iz Ljubljane leta
1540 Elze navaja, da so se meščani leta 1541 pritožili zaradi ukinitve
slovenskih pridig v stolnici. Med vzroki za Textorjevo preganjanje
1547 Elze navaja, da sta Trubar in Wiener skrivaj delila Gospodovo
večerjo pod obema podobama in da se je Wiener še enkrat poročil.
Po Elzejevih podatkih so deželni stanovi po Trubarjevem umiku leta
1547 zaman prosili za dovoljenje, da se vrne. Po poudarku, da je
Trubar napisal in dal natisniti prvi slovenski knjigi, je vse njegovo
naslednje književno delovanje prikazano tako rekoč le z naštetjem
zvrsti, z naslovom pa je omenjena samo še Luthrova Hišna postila. Zato
je pri tem sestavku še bolj kot pri devet let starejšem geslu opazno, da
Elze v njem kljub obsežnosti ni posvetil dovolj pozornosti vsebinskim
pojasnilom o Trubarjevih knjigah in tudi ni opozoril na njegove
51
