Page 54 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 54
S SIMPOZIJEV 2008
teološke spise. Trubarjevo delovanje v Ljubljani v letih 1561–65 med
drugim opisuje s poročilom, da je takoj začel pridigati v nemščini in
slovenščini, in dodaja: »Takoj se je lotil ustanavljanja evangeličanskih
občin v deželi in njihovega urejanja v evangeličansko deželno Cerkev;
iz ’reformatorja’ je postal ’instavrator’ Cerkve, ki jo je odtlej vodil kot
’pastor’ (nadpastir, superintendent, škof).«
03.05. Tudi v takrat priljubljenem in obsežnem – »družinskem«
ali »prestižnem«, kakor bi rekli današnji založniki – priročniku
Brockhaus’ Konversations-Lexikon najdemo geslo o Trubarju, na primer
v 14. izdaji v 15. zvezku. Strnjeno napisan sestavek navaja Trubarjev
beg 1548, vrnitev v Ljubljano 1561 in izgon 1565 ter prevode kate-
kizma, veroizpovednih besedil, Nove zaveze, psalterja in Luthrove
Hišne postille (brez letnic); ne omenja bivanja v Trstu. Njegovo delo-
vanje označi z jedrnatima stavkoma: »Za življenjsko nalogo si je zadal
širjenje Luthrove reformacije med Slovenci. Hkrati je bil utemeljitelj
slovenskega knjižnega jezika in literature.« (Brockhaus, 1898.)
03.06. Nasprotno pa sočasni 16. zvezek velikega in prav tako
cenjenega, kar konkurenčnega priročnika Meyers Konversations-Lexikon
gesla o Trubarju nima (Meyers, 1897).
03.07. V okviru kulturnih in političnih vezi med Slovenci in Čehi
ob koncu 19. in začetku 20. stoletja je pomemben sestavek o Trubarju
v obsežnem češkem leksikonu Ottův slovník naučný (28 zvezkov, 1888–
1909). Zaradi posebne uredniške zasnove leksikona Trubar v njem
nima samostojnega gesla, temveč v 25. zvezku kazalko na geslo
Jihoslované (Jugoslovani, pisec Hrvat Gjuro Šurmin), v tem pa je Tru-
barju odmerjen primerno obsežen razdelek. V prikazu podatkov o
življenju, preganjanosti in duhovniškem delovanju je nekaj pomanj-
kljivosti (pomen Bonoma ni omenjen) in napak, njegov knjižni opus
pa je dobro predstavljen. Navedeno je, da je 1550 »spisal prvi slov.
knjigi, po katerih je potrebo občutil že doma,« in da je izdajanje knjig
nadaljeval 1555, tokrat v latinici; omenjeni so prevodi Nove zaveze
1555–77. V drugem delu sestavka je o Trubarju povedano: »Trubar je
izdal cerkveni red, psalter, nove katekizme, duhovne pesmi, vso Novo
zavezo 1582, prvi slovenski koledar (1582). Sploh je Slovencem pri-
skrbel vse knjige za protestantsko vero, od katerih je dvajseta, Luth-
rova postila, izšla l. 1595.« Na koncu je dodano kritično mnenje o
52
teološke spise. Trubarjevo delovanje v Ljubljani v letih 1561–65 med
drugim opisuje s poročilom, da je takoj začel pridigati v nemščini in
slovenščini, in dodaja: »Takoj se je lotil ustanavljanja evangeličanskih
občin v deželi in njihovega urejanja v evangeličansko deželno Cerkev;
iz ’reformatorja’ je postal ’instavrator’ Cerkve, ki jo je odtlej vodil kot
’pastor’ (nadpastir, superintendent, škof).«
03.05. Tudi v takrat priljubljenem in obsežnem – »družinskem«
ali »prestižnem«, kakor bi rekli današnji založniki – priročniku
Brockhaus’ Konversations-Lexikon najdemo geslo o Trubarju, na primer
v 14. izdaji v 15. zvezku. Strnjeno napisan sestavek navaja Trubarjev
beg 1548, vrnitev v Ljubljano 1561 in izgon 1565 ter prevode kate-
kizma, veroizpovednih besedil, Nove zaveze, psalterja in Luthrove
Hišne postille (brez letnic); ne omenja bivanja v Trstu. Njegovo delo-
vanje označi z jedrnatima stavkoma: »Za življenjsko nalogo si je zadal
širjenje Luthrove reformacije med Slovenci. Hkrati je bil utemeljitelj
slovenskega knjižnega jezika in literature.« (Brockhaus, 1898.)
03.06. Nasprotno pa sočasni 16. zvezek velikega in prav tako
cenjenega, kar konkurenčnega priročnika Meyers Konversations-Lexikon
gesla o Trubarju nima (Meyers, 1897).
03.07. V okviru kulturnih in političnih vezi med Slovenci in Čehi
ob koncu 19. in začetku 20. stoletja je pomemben sestavek o Trubarju
v obsežnem češkem leksikonu Ottův slovník naučný (28 zvezkov, 1888–
1909). Zaradi posebne uredniške zasnove leksikona Trubar v njem
nima samostojnega gesla, temveč v 25. zvezku kazalko na geslo
Jihoslované (Jugoslovani, pisec Hrvat Gjuro Šurmin), v tem pa je Tru-
barju odmerjen primerno obsežen razdelek. V prikazu podatkov o
življenju, preganjanosti in duhovniškem delovanju je nekaj pomanj-
kljivosti (pomen Bonoma ni omenjen) in napak, njegov knjižni opus
pa je dobro predstavljen. Navedeno je, da je 1550 »spisal prvi slov.
knjigi, po katerih je potrebo občutil že doma,« in da je izdajanje knjig
nadaljeval 1555, tokrat v latinici; omenjeni so prevodi Nove zaveze
1555–77. V drugem delu sestavka je o Trubarju povedano: »Trubar je
izdal cerkveni red, psalter, nove katekizme, duhovne pesmi, vso Novo
zavezo 1582, prvi slovenski koledar (1582). Sploh je Slovencem pri-
skrbel vse knjige za protestantsko vero, od katerih je dvajseta, Luth-
rova postila, izšla l. 1595.« Na koncu je dodano kritično mnenje o
52
