Page 55 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 55
DU[AN VOGLAR
Trubarjevem jeziku (zaradi germanizmov). V besedilu pred raz-
delkom o Trubarju sta omenjeni podpora in pomoč deželnih stanov
Kranjske, Koroške in Štajerske, vojvode Krištofa, kralja Maksimili-
jana, P. P. Vergerija ml. in Ivana Ungnada slovenskemu protestan-
tizmu in njegovi književnosti. Zapisana je tudi ocena: »Tako bogate
književnosti kot Čehi v tej dobi Slovenci seveda niso dosegli, njihova
literatura je služila verskim smotrom.« (OSN, 1898: 404–405.)
04
Po prvi svetovni vojni je med slovenskimi kulturnimi in znan-
stvenimi delavci vzniknila zamisel, da bi začeli sestavljati in izdajati
slovensko narodno enciklopedijo, vendar so jo snovalci zaradi po-
manjkanja sodelavcev kmalu omejili na Slovenski biografski leksikon
(Munda, 1989, 40); ta je začel izhajati 1925, Trubar pa je prišel na
vrsto 1982. V desetletjih pred drugo svetovno vojno sta na Sloven-
skem spregovorila o Trubarju le dva leksikonsko obarvana drobca
izpod peresa slovenskega strokovnjaka.
04.01. Janko Šlebinger je v svoj Album slovenskih književnikov (1928)
uvrstil tudi Trubarja. Album je v prvem delu objavil portrete knji-
ževnikov, v drugem pa zelo kratka pojasnila o književnikih. O Tru-
barju je Šlebinger napisal: »Trubar Primož, r. na Raščici pod Tur-
jakom, u. 18. 6. 1586 kot pastor v Derendingenu na Nemškem. Z
abecednikom in katekizmom je okoli 1550 položil temelj slovenski
književnosti, poslovenil je novi testament, psalme, Lutrovo postilo,
priredil več izdaj cerkvene pesmarice. (Elze: Trubers Briefe; Kidrič
RDHV I, 179).« Omejil se je torej na Trubarjevo knjižno delo. (Šlebin-
ger, 1928: 1, XXVI.)
04.02. Joža Glonar pa je v svoj Poučni slovar zapisal – v skladu z
zasnovo priročnika – lapidaren in nespodbitno temeljni stavek:
»Trubar Primož (1508, Raščica – 1586, Derendingen), protestantski
pastor, početnik slovenske književnosti.« (Glonar, 1933.)
04.03. Slovensko literaturo in druga področja je obravnavala
Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenačka (1925–29) urednika
Stanoja Stanojevića, beograjskega zgodovinarja. Geslo o Primožu
Trubarju je razmeroma obsežno (ok. 5000 znakov); napisal ga je
53
Trubarjevem jeziku (zaradi germanizmov). V besedilu pred raz-
delkom o Trubarju sta omenjeni podpora in pomoč deželnih stanov
Kranjske, Koroške in Štajerske, vojvode Krištofa, kralja Maksimili-
jana, P. P. Vergerija ml. in Ivana Ungnada slovenskemu protestan-
tizmu in njegovi književnosti. Zapisana je tudi ocena: »Tako bogate
književnosti kot Čehi v tej dobi Slovenci seveda niso dosegli, njihova
literatura je služila verskim smotrom.« (OSN, 1898: 404–405.)
04
Po prvi svetovni vojni je med slovenskimi kulturnimi in znan-
stvenimi delavci vzniknila zamisel, da bi začeli sestavljati in izdajati
slovensko narodno enciklopedijo, vendar so jo snovalci zaradi po-
manjkanja sodelavcev kmalu omejili na Slovenski biografski leksikon
(Munda, 1989, 40); ta je začel izhajati 1925, Trubar pa je prišel na
vrsto 1982. V desetletjih pred drugo svetovno vojno sta na Sloven-
skem spregovorila o Trubarju le dva leksikonsko obarvana drobca
izpod peresa slovenskega strokovnjaka.
04.01. Janko Šlebinger je v svoj Album slovenskih književnikov (1928)
uvrstil tudi Trubarja. Album je v prvem delu objavil portrete knji-
ževnikov, v drugem pa zelo kratka pojasnila o književnikih. O Tru-
barju je Šlebinger napisal: »Trubar Primož, r. na Raščici pod Tur-
jakom, u. 18. 6. 1586 kot pastor v Derendingenu na Nemškem. Z
abecednikom in katekizmom je okoli 1550 položil temelj slovenski
književnosti, poslovenil je novi testament, psalme, Lutrovo postilo,
priredil več izdaj cerkvene pesmarice. (Elze: Trubers Briefe; Kidrič
RDHV I, 179).« Omejil se je torej na Trubarjevo knjižno delo. (Šlebin-
ger, 1928: 1, XXVI.)
04.02. Joža Glonar pa je v svoj Poučni slovar zapisal – v skladu z
zasnovo priročnika – lapidaren in nespodbitno temeljni stavek:
»Trubar Primož (1508, Raščica – 1586, Derendingen), protestantski
pastor, početnik slovenske književnosti.« (Glonar, 1933.)
04.03. Slovensko literaturo in druga področja je obravnavala
Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenačka (1925–29) urednika
Stanoja Stanojevića, beograjskega zgodovinarja. Geslo o Primožu
Trubarju je razmeroma obsežno (ok. 5000 znakov); napisal ga je
53
