Page 86 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 86
S SIMPOZIJEV 2008
samo v stališčih do Turkov, ki pa so mu bili v veliki meri tudi kritje
pred morebitnimi očitki, da deluje proti plemstvu. Da ne bi kot
pogosto ob takih priložnostih navajali Speransa, ki pa je protestante
in kmečke punte nekako sintetiziral v narodno in razredno osnovo
prihodnje slovenske državnosti, je bolj prepričljivo in slikoviteje
pogledati kar Mirka Rupla, ki je sicer eden najbolj zaslužnih Tru-
barjevih biografov in zagovornikov. Ta je v Slovenskem poročevalcu
12. junija 1948 ob 440-letnici Trubarjevega rojstva objavil podlistek
o njem: afirmativen in seveda poznavalski, v smislu povojnega »revo-
lucionarnega« razpoloženja pa vendar tudi značilno družbeno raz-
redno uglašen. Za zgled Trubarjevega družbenega (graje vrednega)
oportunizma je navedel precej znane reformatorjeve besede iz Kate-
kizma 1575: »V pozemeljskih rečeh, kar se življenja in blaga tiče, so
verni dolžni od svoje gospode in drugih silo in krivico trpeti … Kadar
… pak ta gospočina previliko štivro, pravdo, činže, nove cole, aufšloge,
tlake nalaga, terje inu bodo od hudih f legarjev, hlapcev, županov,
valpetov inu beričev obrečeni, ovadeni inu oblegani, da nim bode tu
nih po krivici vzetu, štrajfani, v ječo vrženi, od nih imejna, zemel inu
blaga pahneni, pregnani zavolo mitov etc. – tako silo ino krivico so ti
verni dolžni volnu trpeti, nih tako nujo, revo, silo ino krivico zred
sujo družino Bogu tožiti inu kratku nekar punte oli avštrije začenati
oli sami sebe maščovati, koker so … ti Vogri v tim 1508. lejtu inu ti
Kranjci v tim 1515. inu ti Dolenci v tim 1573., ti Štajerji v tim 1528.
bili sturili, oli so per tim hud konec vzeli, so bili pobijeni, obešeni inu
na špice vtakneni.«
Toda ob tem je treba dodati, da je besede iz Ruplovega navedka
pisal »ubogi predikant uboge slovenske cerkve«, ki je pri prosjačenju
za denar, s katerim je tiskal svoje knjige, moral ugajati donatorskim
gospodom. Bil je pač organizator, pragmatik, ki je imel svoje cilje
skrbno in dosledno rangirane. Vedel je, da z odprtim rebeliranjem
proti gospodi ne bo dosegel ničesar, pa če je imel še tako rad svoje
ljudi in če bi jim še tako rad pomagal v njihovi silni bedi, o kateri je
sicer stalno pisal in zoper njo vzneseno rotil vse okoli sebe. Toda če
drugega ne, pa so bile spominsko še zelo blizu krvave in nasilne
nemške kmečke vojne okoli 1525, pa tudi vrste manjših tlačanskih
puntov, ki so se jih gospoda bali kot kuge; moral se je vsaj narediti,
da svoje kmete odvrača od česa podobnega.
84
samo v stališčih do Turkov, ki pa so mu bili v veliki meri tudi kritje
pred morebitnimi očitki, da deluje proti plemstvu. Da ne bi kot
pogosto ob takih priložnostih navajali Speransa, ki pa je protestante
in kmečke punte nekako sintetiziral v narodno in razredno osnovo
prihodnje slovenske državnosti, je bolj prepričljivo in slikoviteje
pogledati kar Mirka Rupla, ki je sicer eden najbolj zaslužnih Tru-
barjevih biografov in zagovornikov. Ta je v Slovenskem poročevalcu
12. junija 1948 ob 440-letnici Trubarjevega rojstva objavil podlistek
o njem: afirmativen in seveda poznavalski, v smislu povojnega »revo-
lucionarnega« razpoloženja pa vendar tudi značilno družbeno raz-
redno uglašen. Za zgled Trubarjevega družbenega (graje vrednega)
oportunizma je navedel precej znane reformatorjeve besede iz Kate-
kizma 1575: »V pozemeljskih rečeh, kar se življenja in blaga tiče, so
verni dolžni od svoje gospode in drugih silo in krivico trpeti … Kadar
… pak ta gospočina previliko štivro, pravdo, činže, nove cole, aufšloge,
tlake nalaga, terje inu bodo od hudih f legarjev, hlapcev, županov,
valpetov inu beričev obrečeni, ovadeni inu oblegani, da nim bode tu
nih po krivici vzetu, štrajfani, v ječo vrženi, od nih imejna, zemel inu
blaga pahneni, pregnani zavolo mitov etc. – tako silo ino krivico so ti
verni dolžni volnu trpeti, nih tako nujo, revo, silo ino krivico zred
sujo družino Bogu tožiti inu kratku nekar punte oli avštrije začenati
oli sami sebe maščovati, koker so … ti Vogri v tim 1508. lejtu inu ti
Kranjci v tim 1515. inu ti Dolenci v tim 1573., ti Štajerji v tim 1528.
bili sturili, oli so per tim hud konec vzeli, so bili pobijeni, obešeni inu
na špice vtakneni.«
Toda ob tem je treba dodati, da je besede iz Ruplovega navedka
pisal »ubogi predikant uboge slovenske cerkve«, ki je pri prosjačenju
za denar, s katerim je tiskal svoje knjige, moral ugajati donatorskim
gospodom. Bil je pač organizator, pragmatik, ki je imel svoje cilje
skrbno in dosledno rangirane. Vedel je, da z odprtim rebeliranjem
proti gospodi ne bo dosegel ničesar, pa če je imel še tako rad svoje
ljudi in če bi jim še tako rad pomagal v njihovi silni bedi, o kateri je
sicer stalno pisal in zoper njo vzneseno rotil vse okoli sebe. Toda če
drugega ne, pa so bile spominsko še zelo blizu krvave in nasilne
nemške kmečke vojne okoli 1525, pa tudi vrste manjših tlačanskih
puntov, ki so se jih gospoda bali kot kuge; moral se je vsaj narediti,
da svoje kmete odvrača od česa podobnega.
84
