Page 89 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 89
FRANCKA PREMK
47.000 leksikalnih enot.4 To, do tedaj v Sloveniji skoraj povsem
neznano leksikografsko mojstrovino sem našla po spletu okoliščin,
povezanih s Trubarjevim prevajalskim postopkom, v Goriški teološki
knjižnici5 med Kociančičevimi rokopisi.6
2. Na pobudo Zeva Ben-Hayyima, predsednika Hebrejske akade-
mije za jezik,7 sem raziskala Trubarja v luči izvirne hebrejščine,8 kar
je dalo glede na prevajalčeve zgodnje izjave o neznanju hebrejščine9
povsem nepričakovane pozitivne in neovrgljive rezultate, ki so vse-
stransko potrdili Trubarjevo ubesedovalno ustreznost originalu. Pri
tem moram omeniti pomen elektronskega pristopa za to raziskavo.
Tehnični del monografije sta omogočila Primož Jakopin s posebnim
avtorskim, za zahtevno jezikoslovje in najtežje oblike prečrkovanja
prilagojenim, za tiste čase genialoidnim računalniškim programom
STEVE,10 in iznajdljiva računalničarka Alenka Koren, ki je s pomočjo
posebnih namenskih programskih risalnih pripomočkov v STEVU
sama izdelala zahtevni hebrejski črkovni font.
3. Po temeljitih raziskavah vseh tiskov 16. stoletja je bilo ugotov-
ljeno, kako je treba tolmačiti skrivnostno neznanko, začetnico N., ki
je izpričana pred Vergerijevo V. in Trubarjevo T. na koncu spremne
besede k Trubarjevemu Katekizmu iz leta 1555 in ki sledi Trubarje-
vemu posvetilnemu pozdravnemu nagovoru »Ty Vashi Slushabniki
4 Premk, 1995.
5 Stara Gorica, »Biblioteca del Seminario Teologico«. Slovar je prišel na dan
pri iskanju nečesa drugega: hebraističnega gradiva tega avtorja.
6 Dostop do gradiva je Francki Premk leta 1993 olajšal status italijanskega
štipendista po zmagi na mednarodnem natečaju znanstvenikov »vzhodno-
evropskih« držav.
7 Zev Ben-Hayyim, predsednik hebrejske akademije za jezik, je Francki Premk
po predavanju o slovenskem zgodovinskem slovarju (Dictionnaire de la langue
slovène au 16e siècle na mednarodni leksikografski konferenci Proceedings of
The Second International Round Table Conference on Historical Lexicography) v
Leidnu (1976) dokazal, da je znanje hebrejščine, jezika originala, predpogoj
– conditio sine qua non – za raziskovanje bibličnega jezika.
8 Premk,1992: 2–752.
9 V predgovoru k Prvemu delu Tiga noviga testamenta, leta 1557, tj. devet let
pred izdajo Psaltra (1566).
10 V sistemu ATARI – z za tiste čase najobsežnejšim črkovnim naborom.
87
47.000 leksikalnih enot.4 To, do tedaj v Sloveniji skoraj povsem
neznano leksikografsko mojstrovino sem našla po spletu okoliščin,
povezanih s Trubarjevim prevajalskim postopkom, v Goriški teološki
knjižnici5 med Kociančičevimi rokopisi.6
2. Na pobudo Zeva Ben-Hayyima, predsednika Hebrejske akade-
mije za jezik,7 sem raziskala Trubarja v luči izvirne hebrejščine,8 kar
je dalo glede na prevajalčeve zgodnje izjave o neznanju hebrejščine9
povsem nepričakovane pozitivne in neovrgljive rezultate, ki so vse-
stransko potrdili Trubarjevo ubesedovalno ustreznost originalu. Pri
tem moram omeniti pomen elektronskega pristopa za to raziskavo.
Tehnični del monografije sta omogočila Primož Jakopin s posebnim
avtorskim, za zahtevno jezikoslovje in najtežje oblike prečrkovanja
prilagojenim, za tiste čase genialoidnim računalniškim programom
STEVE,10 in iznajdljiva računalničarka Alenka Koren, ki je s pomočjo
posebnih namenskih programskih risalnih pripomočkov v STEVU
sama izdelala zahtevni hebrejski črkovni font.
3. Po temeljitih raziskavah vseh tiskov 16. stoletja je bilo ugotov-
ljeno, kako je treba tolmačiti skrivnostno neznanko, začetnico N., ki
je izpričana pred Vergerijevo V. in Trubarjevo T. na koncu spremne
besede k Trubarjevemu Katekizmu iz leta 1555 in ki sledi Trubarje-
vemu posvetilnemu pozdravnemu nagovoru »Ty Vashi Slushabniki
4 Premk, 1995.
5 Stara Gorica, »Biblioteca del Seminario Teologico«. Slovar je prišel na dan
pri iskanju nečesa drugega: hebraističnega gradiva tega avtorja.
6 Dostop do gradiva je Francki Premk leta 1993 olajšal status italijanskega
štipendista po zmagi na mednarodnem natečaju znanstvenikov »vzhodno-
evropskih« držav.
7 Zev Ben-Hayyim, predsednik hebrejske akademije za jezik, je Francki Premk
po predavanju o slovenskem zgodovinskem slovarju (Dictionnaire de la langue
slovène au 16e siècle na mednarodni leksikografski konferenci Proceedings of
The Second International Round Table Conference on Historical Lexicography) v
Leidnu (1976) dokazal, da je znanje hebrejščine, jezika originala, predpogoj
– conditio sine qua non – za raziskovanje bibličnega jezika.
8 Premk,1992: 2–752.
9 V predgovoru k Prvemu delu Tiga noviga testamenta, leta 1557, tj. devet let
pred izdajo Psaltra (1566).
10 V sistemu ATARI – z za tiste čase najobsežnejšim črkovnim naborom.
87
