Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 90
S SIMPOZIJEV 2008
inu Bratie«. Tri začetnice N.V.T. (Catechismus, 1555) namreč pomenijo:
Francesco Negri Bassanese, Peter Pavel Vergerij ml., Primož Trubar.
Postopek preverjanja je bil zelo počasen in temeljit.11
Ta navidez nepomemben prispevek slovenski znanosti pa nima
ne le velike teže, temveč globoke in razvejene korenine, ker se za
dešifrirano inicialko skrivajo še neznane okoliščine švicarsko-italijan-
skih obmejnih pribežališč verskih spreobrnjencev pred inkvizicijo.
Tam se je zbrala osrednja intelektualna elita, ki je utelešala temeljni
kulturni in teološki miselni vzorec 16. stoletja, s katerim je bil Trubar
tesno povezan. Počasi ga je oblikoval v samostojno in hkrati inte-
gralno osebnost, vse življenje v celoti duhovno vpeto v svoj prvotni
kulturni prostor.
S tem se odpirajo novi pogledi na komunikacijo v 16. stoletju, ki
se ji je treba posebej posvetiti.
II. Vidne in nevidne prijateljske vezi
V 16. stoletju je renesančni človek neposredno vpet v evropska
dogajanja. To je čas velikih prijateljskih vezi, ki so prekinjene ob
smrtni postelji:
Med dokazanimi osebnimi stiki v zahodni12 svetovni literaturi
omenimo pregovorno prijateljstvo Michela de Montaigna z De La
Boetiejem.13
Razmišljanje o tem, kako bi potekalo Trubarjevo življenje in delo
brez tržaškega škofa Petra Bonoma ter Petra Pavla Vergerija ml. in
njunega kroga učenih somišljenikov, lahko ostaja samo na ravni
ugibanj in špekulacije. Pri Slovencih sta Primož Trubar in Peter Pavel
Vergerij ml. drug za drugega nepogrešljiva. Največja Vergerijeva
zasluga je dokazljiva: ustno je nagovoril Trubarja k prevajanju Biblije
in mu pri tem pomagal.14 Prav tako je dokazano, kako je tržaški škof
11 Trajal je nekaj desetletij. Ob izidih raziskave so sproti nastajale posamezne
študije (Premk, 1999; Premk, Premk - Bogataj, 2006)
12 O stikih s slovanskimi novodobnimi intelektualci 16. stoletja bo izšla
posebna študija.
13 Prim. Premk, 1973: 54.
14 Jakob Rigler in Ivan Filipovič, Vergerius, v: Slovenski bibliografski leksikon
13, Ljubljana 1982: SAZU, str. 408.
88
inu Bratie«. Tri začetnice N.V.T. (Catechismus, 1555) namreč pomenijo:
Francesco Negri Bassanese, Peter Pavel Vergerij ml., Primož Trubar.
Postopek preverjanja je bil zelo počasen in temeljit.11
Ta navidez nepomemben prispevek slovenski znanosti pa nima
ne le velike teže, temveč globoke in razvejene korenine, ker se za
dešifrirano inicialko skrivajo še neznane okoliščine švicarsko-italijan-
skih obmejnih pribežališč verskih spreobrnjencev pred inkvizicijo.
Tam se je zbrala osrednja intelektualna elita, ki je utelešala temeljni
kulturni in teološki miselni vzorec 16. stoletja, s katerim je bil Trubar
tesno povezan. Počasi ga je oblikoval v samostojno in hkrati inte-
gralno osebnost, vse življenje v celoti duhovno vpeto v svoj prvotni
kulturni prostor.
S tem se odpirajo novi pogledi na komunikacijo v 16. stoletju, ki
se ji je treba posebej posvetiti.
II. Vidne in nevidne prijateljske vezi
V 16. stoletju je renesančni človek neposredno vpet v evropska
dogajanja. To je čas velikih prijateljskih vezi, ki so prekinjene ob
smrtni postelji:
Med dokazanimi osebnimi stiki v zahodni12 svetovni literaturi
omenimo pregovorno prijateljstvo Michela de Montaigna z De La
Boetiejem.13
Razmišljanje o tem, kako bi potekalo Trubarjevo življenje in delo
brez tržaškega škofa Petra Bonoma ter Petra Pavla Vergerija ml. in
njunega kroga učenih somišljenikov, lahko ostaja samo na ravni
ugibanj in špekulacije. Pri Slovencih sta Primož Trubar in Peter Pavel
Vergerij ml. drug za drugega nepogrešljiva. Največja Vergerijeva
zasluga je dokazljiva: ustno je nagovoril Trubarja k prevajanju Biblije
in mu pri tem pomagal.14 Prav tako je dokazano, kako je tržaški škof
11 Trajal je nekaj desetletij. Ob izidih raziskave so sproti nastajale posamezne
študije (Premk, 1999; Premk, Premk - Bogataj, 2006)
12 O stikih s slovanskimi novodobnimi intelektualci 16. stoletja bo izšla
posebna študija.
13 Prim. Premk, 1973: 54.
14 Jakob Rigler in Ivan Filipovič, Vergerius, v: Slovenski bibliografski leksikon
13, Ljubljana 1982: SAZU, str. 408.
88
