Page 107 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 107
TOMA@ JURCA
mnenju Nemca ima tudi moč zemeljskih oblastnikov torej svoje meje,
a so te vendarle manj stroge od omejitev, ki jih Luther določi za
skupnost precej nevarnejši papeški oblasti. Zdi se, kot bi bila ostra
obsodba zahtev rimske Cerkve vseskozi v središču Nemčevega pisanja
in da vse politične misli izhajajo iz te takrat nadvse aktualne in pereče
razprave. A navsezadnje je bil eden od poglavitnih razlogov za to-
vrstno pisanje tudi ustanovitev lokalne in od Rima neodvisne Cerkve.
Luthrov posvetni vladar sicer je neke vrste duhovnik, a se, kot rečeno,
njegova moč navezuje predvsem na »zemeljsko« Cerkev, kamor sodi
imenovanje cerkvenih uradnikov in upravljanje s cerkvenim premo-
ženjem. V spisu, namenjenemu nemškemu plemstvu, pojasni, da
vladar v Božjem imenu ohranja mir in kaznuje prestopnike ter da
mora imeti zato oblast nad vsem krščanskim telesom, kamor spadajo
tudi papež, škofje in druga duhovščina. Luther tako konča teoretični
spopad med regnum in sacerdotium, ki je zaznamoval večji del srednjega
veka in je v tistem času odločilno vplival na razvoj politične misli. Dua-
lizem papeža in cesarja v smislu dveh vzporednih in pogosto proti-
slovnih si moči se tako umakne nekoliko sodobnejšim zamislim, v
katerih ima osrednjo vlogo posvetni vladar, ki zastopa Božjo voljo na
zemlji. To pa je tudi največji prispevek tovrstnih protestantskih spisov.
Seveda pri Luthru še zdaleč ne bi mogli govoriti o sodobni ločitvi
Cerkve in države, a bi lahko kljub temu sklenili, da se prav z njim v
evropski politični misli zgodi zasuk, ki preseže togo srednjeveško
paradigmo cerkvene nadoblasti. Rimska Cerkev in njen poglavar nista
več v središču evropske politike, njuni instituciji pa začneta v luči novih
zgodovinskih in verskih tokov izgubljati bitko s posvetno oblastjo in
njenimi zakoni, nad katere sta se vzdignili v srednjem veku.
SKLEP
Obravnavana besedila Luthra in Calvina so za razvoj zahodne
politične misli pomembna iz dveh razlogov: po zgledu nekaterih
srednjeveških piscev so dokončno pokopala papeške zahteve po
popolni oblasti ter tako končala več stoletij trajajoči boj med papežem
in cesarjem, po drugi strani pa so s svojim zagovarjanjem prvenstva
105
mnenju Nemca ima tudi moč zemeljskih oblastnikov torej svoje meje,
a so te vendarle manj stroge od omejitev, ki jih Luther določi za
skupnost precej nevarnejši papeški oblasti. Zdi se, kot bi bila ostra
obsodba zahtev rimske Cerkve vseskozi v središču Nemčevega pisanja
in da vse politične misli izhajajo iz te takrat nadvse aktualne in pereče
razprave. A navsezadnje je bil eden od poglavitnih razlogov za to-
vrstno pisanje tudi ustanovitev lokalne in od Rima neodvisne Cerkve.
Luthrov posvetni vladar sicer je neke vrste duhovnik, a se, kot rečeno,
njegova moč navezuje predvsem na »zemeljsko« Cerkev, kamor sodi
imenovanje cerkvenih uradnikov in upravljanje s cerkvenim premo-
ženjem. V spisu, namenjenemu nemškemu plemstvu, pojasni, da
vladar v Božjem imenu ohranja mir in kaznuje prestopnike ter da
mora imeti zato oblast nad vsem krščanskim telesom, kamor spadajo
tudi papež, škofje in druga duhovščina. Luther tako konča teoretični
spopad med regnum in sacerdotium, ki je zaznamoval večji del srednjega
veka in je v tistem času odločilno vplival na razvoj politične misli. Dua-
lizem papeža in cesarja v smislu dveh vzporednih in pogosto proti-
slovnih si moči se tako umakne nekoliko sodobnejšim zamislim, v
katerih ima osrednjo vlogo posvetni vladar, ki zastopa Božjo voljo na
zemlji. To pa je tudi največji prispevek tovrstnih protestantskih spisov.
Seveda pri Luthru še zdaleč ne bi mogli govoriti o sodobni ločitvi
Cerkve in države, a bi lahko kljub temu sklenili, da se prav z njim v
evropski politični misli zgodi zasuk, ki preseže togo srednjeveško
paradigmo cerkvene nadoblasti. Rimska Cerkev in njen poglavar nista
več v središču evropske politike, njuni instituciji pa začneta v luči novih
zgodovinskih in verskih tokov izgubljati bitko s posvetno oblastjo in
njenimi zakoni, nad katere sta se vzdignili v srednjem veku.
SKLEP
Obravnavana besedila Luthra in Calvina so za razvoj zahodne
politične misli pomembna iz dveh razlogov: po zgledu nekaterih
srednjeveških piscev so dokončno pokopala papeške zahteve po
popolni oblasti ter tako končala več stoletij trajajoči boj med papežem
in cesarjem, po drugi strani pa so s svojim zagovarjanjem prvenstva
105
