Page 103 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 103
TOMA@ JURCA
Vladar mora torej ravnati modro, saj ga je postavil Bog, njegova
odločitev pa je nad zakoni. V tem okviru je treba razumeti tudi
Luthrovo ostro obsodbo kmečkih uporov in s tem povezanih vojn, ki
so tisti čas pustošile po Nemčiji. Njegova kritika je tu predvsem
teološke in ne priložnostne narave, kot mu je očital Thomas Münzer,
ki ga je označil za služabnika oblastnikov, saj je povsem očitno, da so
uporni kmetje prekršili Pavlove zapovedi o veljavnem sistemu zemelj-
ske oblasti. Luthrovo pojmovanje oblasti je precej blizu Trubarjevim
mislim v Cerkovni ordningi (Trubar, 1973: 64),5 kjer je mogoče pre-
brati, da je državna oblast koristna, saj zagotavlja varnost in urejenost.
Če Nemec po eni strani zahteva od gosposke pravičnost, po drugi ne
najde biblične legitimacije za radikalizem nemške kmečke vojne.
Podobno o legitimnosti oblastnikov razmišljata Melanchthon in
Anglež Tyndale, ki v svojem delu The obedience of a christian man hvali
božji red in poudarja, da morajo vsi ljudje spoštovati oblast tako, kot
spoštujejo sin očeta, žena moža in hlapec gospodarja.
*
Sorodne zamisli in primerjave zasledimo tudi v 20. poglavju IV.
knjige Calvinove Institutio Religionis christianae. Francoski reformator
zadevo zastavi z drugega, pretežno teocentričnega zornega kota.
Država se tudi po njegovem mnenju ne sme vtikati v vero, ampak je
njena naloga predvsem v tem, da jo ščiti. Calvinova Ženeva je tako
precej bližje Savonarolovemu Novemu Jeruzalemu kot pa Marsili-
jevim zamislim, za katere bi lahko trdili, da so popolno nasprotje
Francozovemu nauku. »Dokler smo na tem svetu, je namen posvetne
oblasti, da skrbi za nemoteno javno čaščenje Boga, da ščiti čisto
doktrino in ohranja Cerkev zdravo, da spodbuja ljudi k ravnanju,
skladnem z zahtevami človeške družbe in pravičnosti, da jih ob sporih
5 Trubar na tem mestu močno povzema Luthrovo misel in Pavlovo pisanje. Naloga
oblastnikov (Trubar jih največkrat označi z »deželsko gospoščino« ali »deželsko
oblastjo«) je, da zagotavlja mir in kaznuje tatove, malikovalce ter druge
prestopnike. Podobno kot Luther, obsodi puntarje, prav tako pa se z nemškim
reformatorjem strinja tudi v tem, da oblast ne sme ravnati v nasprotju z Bogom.
»Ali ona pak nima oblasti to malikovanje začenjati, ne trditi, kakor je
Nabukadnezar trdil, ali lastni nauk od Boga (…) zmisliti inu gori pripraviti brez
besede božje. Zakaj ona s tem predaleč seže čez to zapoved božjo.«
101
Vladar mora torej ravnati modro, saj ga je postavil Bog, njegova
odločitev pa je nad zakoni. V tem okviru je treba razumeti tudi
Luthrovo ostro obsodbo kmečkih uporov in s tem povezanih vojn, ki
so tisti čas pustošile po Nemčiji. Njegova kritika je tu predvsem
teološke in ne priložnostne narave, kot mu je očital Thomas Münzer,
ki ga je označil za služabnika oblastnikov, saj je povsem očitno, da so
uporni kmetje prekršili Pavlove zapovedi o veljavnem sistemu zemelj-
ske oblasti. Luthrovo pojmovanje oblasti je precej blizu Trubarjevim
mislim v Cerkovni ordningi (Trubar, 1973: 64),5 kjer je mogoče pre-
brati, da je državna oblast koristna, saj zagotavlja varnost in urejenost.
Če Nemec po eni strani zahteva od gosposke pravičnost, po drugi ne
najde biblične legitimacije za radikalizem nemške kmečke vojne.
Podobno o legitimnosti oblastnikov razmišljata Melanchthon in
Anglež Tyndale, ki v svojem delu The obedience of a christian man hvali
božji red in poudarja, da morajo vsi ljudje spoštovati oblast tako, kot
spoštujejo sin očeta, žena moža in hlapec gospodarja.
*
Sorodne zamisli in primerjave zasledimo tudi v 20. poglavju IV.
knjige Calvinove Institutio Religionis christianae. Francoski reformator
zadevo zastavi z drugega, pretežno teocentričnega zornega kota.
Država se tudi po njegovem mnenju ne sme vtikati v vero, ampak je
njena naloga predvsem v tem, da jo ščiti. Calvinova Ženeva je tako
precej bližje Savonarolovemu Novemu Jeruzalemu kot pa Marsili-
jevim zamislim, za katere bi lahko trdili, da so popolno nasprotje
Francozovemu nauku. »Dokler smo na tem svetu, je namen posvetne
oblasti, da skrbi za nemoteno javno čaščenje Boga, da ščiti čisto
doktrino in ohranja Cerkev zdravo, da spodbuja ljudi k ravnanju,
skladnem z zahtevami človeške družbe in pravičnosti, da jih ob sporih
5 Trubar na tem mestu močno povzema Luthrovo misel in Pavlovo pisanje. Naloga
oblastnikov (Trubar jih največkrat označi z »deželsko gospoščino« ali »deželsko
oblastjo«) je, da zagotavlja mir in kaznuje tatove, malikovalce ter druge
prestopnike. Podobno kot Luther, obsodi puntarje, prav tako pa se z nemškim
reformatorjem strinja tudi v tem, da oblast ne sme ravnati v nasprotju z Bogom.
»Ali ona pak nima oblasti to malikovanje začenjati, ne trditi, kakor je
Nabukadnezar trdil, ali lastni nauk od Boga (…) zmisliti inu gori pripraviti brez
besede božje. Zakaj ona s tem predaleč seže čez to zapoved božjo.«
101
