Page 112 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 112
RAZPRAVE, [TUDIJE
nauku krščanske vere Istitutio Religionis christianae.6 Bonomo ga je
leta 1528 poslal na dunajsko univerzo, ki pa jo je mladenič zaradi
nevarnosti turških vpadov že po letu dni zapustil. Vemo samo, da se
je 14. aprila 1528 vpisal na dunajsko univerzo.7 Več o tem, katero
fakulteto je izbral in kakšna je bila študijska smer kratkega študija
na Dunaju, ni znano. Ko je bil leta 1530 posvečen za duhovnika,8 ni
imel akademske izobrazbe; ta za posvetitev tudi ni bila potrebna. Kot
je sam dejal, je obvladal latinski, nemški in italijanski jezik, tekoče je
govoril seveda slovenski jezik, ki pa pred njim ni bil knjižni jezik,9
medtem ko je hrvaški jezik sicer razumel,10 a hrvaške pisave glagolice
ni znal ne brati ne pisati.11 Ker se je v latinskem jeziku počutil
negotovo, se je njegovi uporabi po možnosti izogibal.12 Neznana sta
mu bila tudi oba svetopisemska jezika, hebrejščina in grščina, kot je
nenehno poudarjal: »Ne poznam nobene hebrejske črke, grško ne
znam prav brati; vsakdo pa, ki bi hotel prevajati biblijo, mora najprej
6 Trubar je dve desetletji pozneje v nemškem predgovoru h knjigi Ta pervi dejl tiga
Noviga testamenta iz leta 1557–58 (glej opombo 4) oba imenoval v isti sapi: »On
je na svojem dvoru meni in drugim razlagal poleg Vergilija tudi Erazmove
Parafraze in Calvinove Institutiones v laškem, nemškem in slovenskem jeziku.«
(Sakrausky, str. 95 sl.).
7 Rupel (glej opombo 5), str. 23.
8 Dokazi pri Ruplu (glej opombo 5), str. 32, opomba 79.
9 Nemški predgovor h knjigi Ta pervi dejl tiga Noviga testamenta 1557 (glej opombo
4, Sakrausky, str. 104): »Sv. Pavel prišteva tudi raznovrstne jezike med darove
Svetega Duha, a Bog mi je iz posebne milosti zaradi Jezusa Kristusa naklonil
znanje slovenskega jezika, kakor ga govoré v deželi Krajnski, pa sem v njem
pridigal, kakor veste, sedemnajst let v raznih krajih slovenskih dežel. Tako
razumem tudi precej latinsko, nemško in laško.«
10 Naslovljeno kralju Maksimilijanu 2. 1. 1860; »[…] hvala Bogu, razumem hrvaški
jezik kakor vsi Kranjci in Metličani precej dobro«. (Elze, str. 43; Rajhman, 40,
43.)
11 Nemški predgovor h knjigi Ta pervi dejl tiga Noviga testamenta 1557–58 (Sakrausky,
str. 97): »Poleg tega ne znam hrvaški ne brati ne pisati.«
12 Naslovljeno Heinrichu Bullingerju 13. 3. 1557. »Vobis et huiusmodi eruditissimis
viris Latine haud libenter scribo, nisi necessitate compulsus […] nam vereor in
scribendo latine ne committam aliquem soloecismum et ne peccem in
Priscianum.« (Elze, str. 26.) »Vam in nadvse učenim možem nerad po latinsko
pišem, razen če je nujno […] zakaj bojim se, da ne bi, če latinsko pišem, napravil
sintaktične napake in grešil zoper Prisciana.« (Rajhman, 27, 29.) Razumel pa je
latinščino »prav dobro« (prav tam).
110
nauku krščanske vere Istitutio Religionis christianae.6 Bonomo ga je
leta 1528 poslal na dunajsko univerzo, ki pa jo je mladenič zaradi
nevarnosti turških vpadov že po letu dni zapustil. Vemo samo, da se
je 14. aprila 1528 vpisal na dunajsko univerzo.7 Več o tem, katero
fakulteto je izbral in kakšna je bila študijska smer kratkega študija
na Dunaju, ni znano. Ko je bil leta 1530 posvečen za duhovnika,8 ni
imel akademske izobrazbe; ta za posvetitev tudi ni bila potrebna. Kot
je sam dejal, je obvladal latinski, nemški in italijanski jezik, tekoče je
govoril seveda slovenski jezik, ki pa pred njim ni bil knjižni jezik,9
medtem ko je hrvaški jezik sicer razumel,10 a hrvaške pisave glagolice
ni znal ne brati ne pisati.11 Ker se je v latinskem jeziku počutil
negotovo, se je njegovi uporabi po možnosti izogibal.12 Neznana sta
mu bila tudi oba svetopisemska jezika, hebrejščina in grščina, kot je
nenehno poudarjal: »Ne poznam nobene hebrejske črke, grško ne
znam prav brati; vsakdo pa, ki bi hotel prevajati biblijo, mora najprej
6 Trubar je dve desetletji pozneje v nemškem predgovoru h knjigi Ta pervi dejl tiga
Noviga testamenta iz leta 1557–58 (glej opombo 4) oba imenoval v isti sapi: »On
je na svojem dvoru meni in drugim razlagal poleg Vergilija tudi Erazmove
Parafraze in Calvinove Institutiones v laškem, nemškem in slovenskem jeziku.«
(Sakrausky, str. 95 sl.).
7 Rupel (glej opombo 5), str. 23.
8 Dokazi pri Ruplu (glej opombo 5), str. 32, opomba 79.
9 Nemški predgovor h knjigi Ta pervi dejl tiga Noviga testamenta 1557 (glej opombo
4, Sakrausky, str. 104): »Sv. Pavel prišteva tudi raznovrstne jezike med darove
Svetega Duha, a Bog mi je iz posebne milosti zaradi Jezusa Kristusa naklonil
znanje slovenskega jezika, kakor ga govoré v deželi Krajnski, pa sem v njem
pridigal, kakor veste, sedemnajst let v raznih krajih slovenskih dežel. Tako
razumem tudi precej latinsko, nemško in laško.«
10 Naslovljeno kralju Maksimilijanu 2. 1. 1860; »[…] hvala Bogu, razumem hrvaški
jezik kakor vsi Kranjci in Metličani precej dobro«. (Elze, str. 43; Rajhman, 40,
43.)
11 Nemški predgovor h knjigi Ta pervi dejl tiga Noviga testamenta 1557–58 (Sakrausky,
str. 97): »Poleg tega ne znam hrvaški ne brati ne pisati.«
12 Naslovljeno Heinrichu Bullingerju 13. 3. 1557. »Vobis et huiusmodi eruditissimis
viris Latine haud libenter scribo, nisi necessitate compulsus […] nam vereor in
scribendo latine ne committam aliquem soloecismum et ne peccem in
Priscianum.« (Elze, str. 26.) »Vam in nadvse učenim možem nerad po latinsko
pišem, razen če je nujno […] zakaj bojim se, da ne bi, če latinsko pišem, napravil
sintaktične napake in grešil zoper Prisciana.« (Rajhman, 27, 29.) Razumel pa je
latinščino »prav dobro« (prav tam).
110
