Page 116 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 116
RAZPRAVE, [TUDIJE
v svojih slovenskih knjigah ni zapisal in ne tiskal napačnih stališč, ki
nasprotujejo augsburški veroizpovedi«.21 Trubarjevega pomočnika
naj bi v Nürnbergu protestantni pridigarji in meščani spraševali o
gospodarjevi pripadnosti, se pravi, »ali njegova vera sodi v Zwing-
lijevo, Calvinovo ali Schwenkfeldovo ali kako podobno sekto in ali je
njim sorodna«.22 Leta 1563 se je v pismu iz Ljubljane Nikolausu von
Gravenecku, višjemu odvetniku v Urachu, potožil o neenotnosti med
visoko izobraženimi teologi zaradi Gospodove večerje in zapisal: »Mi
učimo in enodušno verujemo Kristusovim besedam pri večerji, da le-
tu prejmemo pravo telo in pravo kri Kristusa Gospoda v duhu in veri
ter da postanemo resnično deležni telesa in krvi Kristusa, to je njegove
zasluge, po Pavlovi besedi, 1 Kor 10.«23 Prek nürtinškega župnika in
generalnega superintendenta Christopha Binderja je to Trubarjevo
priznanje prišlo k tübingenskemu profesorju in kanclerju Jakobu
Andreaeju, ki je nemudoma obvestil vojvodo Krištofa. Ker so v Urachu
ravno takrat tiskali slovenski cerkveni red (Cerkovna ordninga), so se
zbali, da bi Trubar želel vanj vključiti formulacije kot v priloženi
izpovedi (»confession de coena domini«).24 Opozorjeni vojvoda, ki je
sumničil, da imajo Trubarjeve besede »logiko zwinglijevstva«, je
Trubarja pozval, naj opusti nepotrebna stališča Zwinglija in »vztraja
pri augsburški veroizpovedi«; zagrozil mu je, da ga bo prijavil pri
kralju Maksimilijanu.25 Šele po dolgotrajnih pogajanjih mu je dovolil
tiskanje slovenskega cerkvenega reda (izšel 1564).26
Taki dogodki so Trubarja vedno znova pripravili do tega, da je
izpovedal pripadnost augsburški veroizpovedi.27 Po sporočilu Andreae-
ja iz leta 1564 naj bi razložil, »da sta zanj Kristusovo telo in kri pri
21 Register und summarischer Innhalt aller der Windischen Bücher, die von Primo Trubero
biß auff diß 1561. Jar in Truck geben seind, Tübingen 1561 (Sakrausky, str. 127).
22 Prav tam, str. 129 sl.
23 Elze, str. 358; Rajhman, str. 166.
24 Prav tam, str. 359.
25 Prav tam, str. 360 sl.
26 Glede dogajanj in posledic primerjaj Rupel, Primu Truber (kot v opombi 5), str.
204-209.
27 Na primer prav tam str. 130: »V registru, kot tudi v vseh mojih knjigah, je jasno
razvidno, da prevajam in tiskam le knjige, ki jih teologi, ki so blizu augsburške
veroizpovedi, […]zagovarjajo in cenijo kot prave, dobre in krščanske.«
114
v svojih slovenskih knjigah ni zapisal in ne tiskal napačnih stališč, ki
nasprotujejo augsburški veroizpovedi«.21 Trubarjevega pomočnika
naj bi v Nürnbergu protestantni pridigarji in meščani spraševali o
gospodarjevi pripadnosti, se pravi, »ali njegova vera sodi v Zwing-
lijevo, Calvinovo ali Schwenkfeldovo ali kako podobno sekto in ali je
njim sorodna«.22 Leta 1563 se je v pismu iz Ljubljane Nikolausu von
Gravenecku, višjemu odvetniku v Urachu, potožil o neenotnosti med
visoko izobraženimi teologi zaradi Gospodove večerje in zapisal: »Mi
učimo in enodušno verujemo Kristusovim besedam pri večerji, da le-
tu prejmemo pravo telo in pravo kri Kristusa Gospoda v duhu in veri
ter da postanemo resnično deležni telesa in krvi Kristusa, to je njegove
zasluge, po Pavlovi besedi, 1 Kor 10.«23 Prek nürtinškega župnika in
generalnega superintendenta Christopha Binderja je to Trubarjevo
priznanje prišlo k tübingenskemu profesorju in kanclerju Jakobu
Andreaeju, ki je nemudoma obvestil vojvodo Krištofa. Ker so v Urachu
ravno takrat tiskali slovenski cerkveni red (Cerkovna ordninga), so se
zbali, da bi Trubar želel vanj vključiti formulacije kot v priloženi
izpovedi (»confession de coena domini«).24 Opozorjeni vojvoda, ki je
sumničil, da imajo Trubarjeve besede »logiko zwinglijevstva«, je
Trubarja pozval, naj opusti nepotrebna stališča Zwinglija in »vztraja
pri augsburški veroizpovedi«; zagrozil mu je, da ga bo prijavil pri
kralju Maksimilijanu.25 Šele po dolgotrajnih pogajanjih mu je dovolil
tiskanje slovenskega cerkvenega reda (izšel 1564).26
Taki dogodki so Trubarja vedno znova pripravili do tega, da je
izpovedal pripadnost augsburški veroizpovedi.27 Po sporočilu Andreae-
ja iz leta 1564 naj bi razložil, »da sta zanj Kristusovo telo in kri pri
21 Register und summarischer Innhalt aller der Windischen Bücher, die von Primo Trubero
biß auff diß 1561. Jar in Truck geben seind, Tübingen 1561 (Sakrausky, str. 127).
22 Prav tam, str. 129 sl.
23 Elze, str. 358; Rajhman, str. 166.
24 Prav tam, str. 359.
25 Prav tam, str. 360 sl.
26 Glede dogajanj in posledic primerjaj Rupel, Primu Truber (kot v opombi 5), str.
204-209.
27 Na primer prav tam str. 130: »V registru, kot tudi v vseh mojih knjigah, je jasno
razvidno, da prevajam in tiskam le knjige, ki jih teologi, ki so blizu augsburške
veroizpovedi, […]zagovarjajo in cenijo kot prave, dobre in krščanske.«
114
