Page 113 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 113
ULRICH KÖPF
dobro in temeljito razumeti ta dva jezika.«13 Trubar je Sveto pismo
prevajal v slovenščino iz latinskih in nemških prevodov. S tem je v
marsičem močno zaostajal za tem, kar je bilo samoumevno pri
prevajalcih Svetega pisma v Wittenbergu in Zürichu, ki so bili vešči
hebrejščine in grščine. Dosežek Trubarja kot prevajalca je na drugem
področju: v stvaritvi knjižnega jezika, v katerem je Slovencem približal
Sveto pismo.
Značilnost, da Trubar ni bil znanstveni teolog, vsaj ne v smislu
univerzitetne teologije, je opazna tudi v vsem njegovem literarnem
delu. Poleg prevoda Svetega pisma obsega njegovo delo še katekizme,
izpovedi, prikaz »kratkih razumnih naukov« in pridige. Po drugi
strani ni ustvaril znanstvenega komentarja h kakšni knjigi Svetega
pisma ali kakšnemu drugemu tradicionalnemu delu, ni napisal siste-
matičnega prikaza v smislu poučnega komentarja niti znanstvene
obravnave dogme ali etične tematike. Njegova dela delno temeljijo
na že obstoječih besedilih ali pa se po njih ravnajo. Katekizmi iz let
1550, 1567 in 1575 so napisani pod vplivom predvsem Johannesa
Brenza. Edni kratki razumni nauci v hrvaškem jeziku v glagolici ali
cirilici so nastali po vzoru dela Philippa Melanchthona Loci iz leta
1535.14 V delu Articuli oli dejli te prave, stare vere kersčanske je Trubar
združil augsburško, württemberško in saško veroizpoved.15
Pri natančnem pogledu ugotovimo, da je Trubar omenjena dela
reformatorjev uporabil z največjo samoumevnostjo. To je mogoče
ugotoviti že v nemških predgovorih in tudi po drugih značilnostih.
Tudi dolgi predgovor k Novi zavezi iz leta 1557 ponuja vsekakor
izvirni pregled krščanskega verskega nauka.
13 Nemški predgovor h knjigi Ta pervi dejl tiga Noviga testamenta 1557–58 (Sakrausky,
str. 97); primerjaj isto delo str. 103: »Ne znam ne hebrejščine ne grščine.«; pismo
Bullingerju 13. 9. 1555 (Elze, str. 20; Rajhman, str. 23, 24): »saj ne znam ne
grško ne hebrejsko«.
14 Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei i prudnei. Die fürnämpsten Hauptartickel
Christlicher Lehre, auß der lateinischen, teütschen vnd Windischen Sprach, in die
Crobatische jetzund zum ersten mal verdolmetscht, vnnd mit Crobatischen Buchstaben
getruckt. Tübingen 1562 (Sakrausky, str. 235 sl.).
15 Articuli oli dejli te prave, stare vere kersčanske. Drey Christliche Confessionen, namlich
Augspurgische, Wirtembergische vnd Sächsische,[…] auß Latein vnd Teütsch, in diß
Windisch Buch zusamen gezogen, Tübingen 1562.
111
dobro in temeljito razumeti ta dva jezika.«13 Trubar je Sveto pismo
prevajal v slovenščino iz latinskih in nemških prevodov. S tem je v
marsičem močno zaostajal za tem, kar je bilo samoumevno pri
prevajalcih Svetega pisma v Wittenbergu in Zürichu, ki so bili vešči
hebrejščine in grščine. Dosežek Trubarja kot prevajalca je na drugem
področju: v stvaritvi knjižnega jezika, v katerem je Slovencem približal
Sveto pismo.
Značilnost, da Trubar ni bil znanstveni teolog, vsaj ne v smislu
univerzitetne teologije, je opazna tudi v vsem njegovem literarnem
delu. Poleg prevoda Svetega pisma obsega njegovo delo še katekizme,
izpovedi, prikaz »kratkih razumnih naukov« in pridige. Po drugi
strani ni ustvaril znanstvenega komentarja h kakšni knjigi Svetega
pisma ali kakšnemu drugemu tradicionalnemu delu, ni napisal siste-
matičnega prikaza v smislu poučnega komentarja niti znanstvene
obravnave dogme ali etične tematike. Njegova dela delno temeljijo
na že obstoječih besedilih ali pa se po njih ravnajo. Katekizmi iz let
1550, 1567 in 1575 so napisani pod vplivom predvsem Johannesa
Brenza. Edni kratki razumni nauci v hrvaškem jeziku v glagolici ali
cirilici so nastali po vzoru dela Philippa Melanchthona Loci iz leta
1535.14 V delu Articuli oli dejli te prave, stare vere kersčanske je Trubar
združil augsburško, württemberško in saško veroizpoved.15
Pri natančnem pogledu ugotovimo, da je Trubar omenjena dela
reformatorjev uporabil z največjo samoumevnostjo. To je mogoče
ugotoviti že v nemških predgovorih in tudi po drugih značilnostih.
Tudi dolgi predgovor k Novi zavezi iz leta 1557 ponuja vsekakor
izvirni pregled krščanskega verskega nauka.
13 Nemški predgovor h knjigi Ta pervi dejl tiga Noviga testamenta 1557–58 (Sakrausky,
str. 97); primerjaj isto delo str. 103: »Ne znam ne hebrejščine ne grščine.«; pismo
Bullingerju 13. 9. 1555 (Elze, str. 20; Rajhman, str. 23, 24): »saj ne znam ne
grško ne hebrejsko«.
14 Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei i prudnei. Die fürnämpsten Hauptartickel
Christlicher Lehre, auß der lateinischen, teütschen vnd Windischen Sprach, in die
Crobatische jetzund zum ersten mal verdolmetscht, vnnd mit Crobatischen Buchstaben
getruckt. Tübingen 1562 (Sakrausky, str. 235 sl.).
15 Articuli oli dejli te prave, stare vere kersčanske. Drey Christliche Confessionen, namlich
Augspurgische, Wirtembergische vnd Sächsische,[…] auß Latein vnd Teütsch, in diß
Windisch Buch zusamen gezogen, Tübingen 1562.
111
