Page 114 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 114
RAZPRAVE, [TUDIJE
Razlog, da Trubar ni pisal prispevkov k takratni teološki diskusiji,
ni tičal v tem, da njihovi ravni ne bi bil kos, temveč v specifični ciljni
usmerjenosti in naslovnikih njegovih del, katerih jezik sodobnikom
sploh ni bil dosegljiv. Od teologov, kot so bili Melanchthon, Brenz,
Calvin in drugi, sploh ni mogel pričakovati, da se bodo odzvali na
njegova dela. Toda zdi se tudi, da Trubar ni zastopal kakršne koli
izstopajoče teološke teze. Primož Trubar – tako bi lahko rekli za zdaj
– ni bil akademski, znanstveni teolog, temveč je bil izredno praktičen.
Bil je – omejeno – izobražen duhovnik brez trdnega institucionalnega
ozadja, ki je želel rojakom približati svetopisemsko-krščansko vero
v reformacijski obliki in je bil osredotočen tudi na reformo njiho-
vega življenja, ki obsega veliko več kot samo vero. Kljub temu lahko
v besedilih, ki jih po jezikovni strani tudi razumem, najdemo kar
nekaj teološkega razmišljanja. Njegovo prizadevanje za določeno
stališče v cerkveno-verskih sporih v takratnem času je bilo mnogim v
spotiko.
2. CERKVENO-VERSKA USMERITEV PRIMOŽA TRUBARJA
Pri ukvarjanju s teologom reformacije se neizogibno pojavlja
vprašanje o njegovem stališču v verskih sporih. Ni dvoma, da se je
Trubar pri svojih štiridesetih letih popolnoma odvrnil od rimske
katoliške Cerkve. Njegovo preusmerjanje k reformaciji je moralo
potekati že več let pred tem. Prvič se je z reformacijsko mislijo najbrž
srečal v svojih zgodnjih dvajsetih letih v Salzburgu. Luthrovi refor-
macijski spisi so bili takrat že razširjeni po vsej Evropi. Nato so bili
najbrž za Trubarja odločilni vplivi v okolici škofa Bonoma. Z branjem
spisov Erazma Rotterdamskega se je pripravljenost za reformacijske
zamisli stopnjevala, z njimi pa se je Trubar takrat srečeval tudi v
Zwinglijevih in pozneje Calvinovih delih. V poznih 20. letih 16. sto-
letja je reformacija prodrla v Ljubljano; tu je začel Trubar v 1. polo-
vici 30. let začel delovati kot pridigar. Trubar je torej prevzemal
pobude iz wittenberške in tudi švicarske reformacije. Kot je leta 1554
poročal Heinrichu Bullingerju, se je pri svojih prevodih psaltrov
ravnal po delih Švicarjev Rudolfa Gwaltherja in Wolfganga Muscu-
112
Razlog, da Trubar ni pisal prispevkov k takratni teološki diskusiji,
ni tičal v tem, da njihovi ravni ne bi bil kos, temveč v specifični ciljni
usmerjenosti in naslovnikih njegovih del, katerih jezik sodobnikom
sploh ni bil dosegljiv. Od teologov, kot so bili Melanchthon, Brenz,
Calvin in drugi, sploh ni mogel pričakovati, da se bodo odzvali na
njegova dela. Toda zdi se tudi, da Trubar ni zastopal kakršne koli
izstopajoče teološke teze. Primož Trubar – tako bi lahko rekli za zdaj
– ni bil akademski, znanstveni teolog, temveč je bil izredno praktičen.
Bil je – omejeno – izobražen duhovnik brez trdnega institucionalnega
ozadja, ki je želel rojakom približati svetopisemsko-krščansko vero
v reformacijski obliki in je bil osredotočen tudi na reformo njiho-
vega življenja, ki obsega veliko več kot samo vero. Kljub temu lahko
v besedilih, ki jih po jezikovni strani tudi razumem, najdemo kar
nekaj teološkega razmišljanja. Njegovo prizadevanje za določeno
stališče v cerkveno-verskih sporih v takratnem času je bilo mnogim v
spotiko.
2. CERKVENO-VERSKA USMERITEV PRIMOŽA TRUBARJA
Pri ukvarjanju s teologom reformacije se neizogibno pojavlja
vprašanje o njegovem stališču v verskih sporih. Ni dvoma, da se je
Trubar pri svojih štiridesetih letih popolnoma odvrnil od rimske
katoliške Cerkve. Njegovo preusmerjanje k reformaciji je moralo
potekati že več let pred tem. Prvič se je z reformacijsko mislijo najbrž
srečal v svojih zgodnjih dvajsetih letih v Salzburgu. Luthrovi refor-
macijski spisi so bili takrat že razširjeni po vsej Evropi. Nato so bili
najbrž za Trubarja odločilni vplivi v okolici škofa Bonoma. Z branjem
spisov Erazma Rotterdamskega se je pripravljenost za reformacijske
zamisli stopnjevala, z njimi pa se je Trubar takrat srečeval tudi v
Zwinglijevih in pozneje Calvinovih delih. V poznih 20. letih 16. sto-
letja je reformacija prodrla v Ljubljano; tu je začel Trubar v 1. polo-
vici 30. let začel delovati kot pridigar. Trubar je torej prevzemal
pobude iz wittenberške in tudi švicarske reformacije. Kot je leta 1554
poročal Heinrichu Bullingerju, se je pri svojih prevodih psaltrov
ravnal po delih Švicarjev Rudolfa Gwaltherja in Wolfganga Muscu-
112
