Page 121 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 121
ULRICH KÖPF
»prava in neprava vernika«, da je bilo sklicevanje na visoko starost
potem vedno ambivalentno.37
Začudenje vzbuja, da Trubar svojega Katekizma iz leta 1550 ni začel
z desetimi zapovedmi kot Luther ali s krstom kot Brenz, temveč s
stvaritvijo in izvirnim grehom in nato z obljubo. Oskar Sakrausky je
to interpretiral tako, da je bil Trubar »bolj svetopisemski, celo bolj
osredotočen na pisni vir« kot drugi.38 Vekoslav Grmič je v tem
odkrival celo »antropološko načelo« njegove teologije: za Trubarja je
»središče njegovega teološkega razmišljanja v Katekizmu človek«.39
Toda taka razmišljanja niso primerna. Trubar sam nam ponuja ključ
do prave rešitve: zasidranje razodetja Jezusa Kristusa že v raju mu
ponuja dokaz o starosti nauka, ki ga zastopa, s tem pa se – kljub
načelni relativizaciji argumenta o starosti – brani pred napadi kato-
liških nasprotnikov. V svojem predgovoru kralju Maksimiljanu iz-
recno poudarja, »da z našim novim delom ne nameravamo nikjer
med krščanstvom napraviti nikakega punta in nikake nove, zapeljive
vere«, temveč »hočemo vzpostaviti staro, pravo, zveličavno krščansko
vero, ki jo je Bog že od vekomaj predvidel in določil«.40
b) Trubar sledi razodetju krščanskega nauka skozi vso Staro zavezo
od očakov prek Mojzesa in prerokov do Nove zaveze, apostolov in do
prve Cerkve. Najpomembnejša avtoriteta zanj je – po zgledu refor-
matorjev — apostol Pavel, ki je vse bistvene izjave Mojzesa in Davida,
prerokov iz Stare zaveze in evangelistov »v svojih spisih in pridigah,
kratko in razumljivo povzel in z malo besedami razložil«.41 Najpo-
membnejše apostolovo delo je za Trubarja njegovo pismo Rimljanom,
in tako kot Melanchthon v svojem delu Loci, vidi tudi Trubar v
osrednjih pojmih pisma zajete osnovne misli evangelija: »O avtorju,
37 Predgovor h knjigi Catechismus z dvejma izlagama. Ena pridiga. Tübingen 1575
(Sakrausky, str. 373).
38 Sakrausky, str. 74.
39 Vekoslav Grmič, Načela Trubarjevih teoloških misli, v: Rolf-Dieter Kluge (ur.), Ein
Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Truber und seine Zeit. Inten-
tionen, Verlauf und Folgen der Reformation in Württemberg und Inner-
österreich (Sagnerjeva slovanska zbirka 14), München 1995, str. 251–257, tukaj:
str. 253.
40 Predgovor (kot opomba 36; Sakrausky, str. 248).
41 Predgovor h knjigi Svetiga Pavla listuvi, Tübingen 1567 (Sakrausky, str. 395).
119
»prava in neprava vernika«, da je bilo sklicevanje na visoko starost
potem vedno ambivalentno.37
Začudenje vzbuja, da Trubar svojega Katekizma iz leta 1550 ni začel
z desetimi zapovedmi kot Luther ali s krstom kot Brenz, temveč s
stvaritvijo in izvirnim grehom in nato z obljubo. Oskar Sakrausky je
to interpretiral tako, da je bil Trubar »bolj svetopisemski, celo bolj
osredotočen na pisni vir« kot drugi.38 Vekoslav Grmič je v tem
odkrival celo »antropološko načelo« njegove teologije: za Trubarja je
»središče njegovega teološkega razmišljanja v Katekizmu človek«.39
Toda taka razmišljanja niso primerna. Trubar sam nam ponuja ključ
do prave rešitve: zasidranje razodetja Jezusa Kristusa že v raju mu
ponuja dokaz o starosti nauka, ki ga zastopa, s tem pa se – kljub
načelni relativizaciji argumenta o starosti – brani pred napadi kato-
liških nasprotnikov. V svojem predgovoru kralju Maksimiljanu iz-
recno poudarja, »da z našim novim delom ne nameravamo nikjer
med krščanstvom napraviti nikakega punta in nikake nove, zapeljive
vere«, temveč »hočemo vzpostaviti staro, pravo, zveličavno krščansko
vero, ki jo je Bog že od vekomaj predvidel in določil«.40
b) Trubar sledi razodetju krščanskega nauka skozi vso Staro zavezo
od očakov prek Mojzesa in prerokov do Nove zaveze, apostolov in do
prve Cerkve. Najpomembnejša avtoriteta zanj je – po zgledu refor-
matorjev — apostol Pavel, ki je vse bistvene izjave Mojzesa in Davida,
prerokov iz Stare zaveze in evangelistov »v svojih spisih in pridigah,
kratko in razumljivo povzel in z malo besedami razložil«.41 Najpo-
membnejše apostolovo delo je za Trubarja njegovo pismo Rimljanom,
in tako kot Melanchthon v svojem delu Loci, vidi tudi Trubar v
osrednjih pojmih pisma zajete osnovne misli evangelija: »O avtorju,
37 Predgovor h knjigi Catechismus z dvejma izlagama. Ena pridiga. Tübingen 1575
(Sakrausky, str. 373).
38 Sakrausky, str. 74.
39 Vekoslav Grmič, Načela Trubarjevih teoloških misli, v: Rolf-Dieter Kluge (ur.), Ein
Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Truber und seine Zeit. Inten-
tionen, Verlauf und Folgen der Reformation in Württemberg und Inner-
österreich (Sagnerjeva slovanska zbirka 14), München 1995, str. 251–257, tukaj:
str. 253.
40 Predgovor (kot opomba 36; Sakrausky, str. 248).
41 Predgovor h knjigi Svetiga Pavla listuvi, Tübingen 1567 (Sakrausky, str. 395).
119
